Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (10.351-10.375)



  1.      ávtogenéza  -e ž (-ẹ̑) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe, samorazvoj
  2.      ávtogól  -a m (-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo; izgubili so z avtogolom
  3.      avtográf  -a m () 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov
  4.      avtografírati  -am nedov. in dov. () tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko
  5.      avtográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtografe ali avtograf: avtografsko pismo / avtografsko razmnoževanje / avtografski papir; avtografsko črnilo
  6.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  7.      avtohtónski  -a -o prid. (ọ̑) redko avtohton: avtohtonski narodi / avtohtonsko pojmovanje
  8.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  9.      avtokefálen  -lna -o prid. () rel., v pravoslavni cerkvi organizacijsko in upravno neodvisen od carigrajskega patriarha: nacionalne cerkve so avtokefalne
  10.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve
  11.      avtokláv  -a m () teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  12.      ávtoklepár  in ávto klepár -ja m (-á) kdor poklicno opravlja kleparska dela pri avtomobilih: kvalificiran avtoklepar
  13.      avtokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratični režim; avtokratična vlada / šefove avtokratične metode avtokrátično prisl.: nastopa zelo avtokratično
  14.      avtokratízem  -zma m () avtokratska miselnost, samovolja: v tovarni se je začel uveljavljati avtokratizem / njegovo delovanje so imeli za avtokratizem / vzpostaviti avtokratizem avtokracijo
  15.      avtokrátski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtokrate ali avtokracijo: avtokratski sistem; avtokratski vladar / direktorjevo avtokratsko ukrepanje
  16.      ávtokrítičnost  -i ž (-í) lastnost avtokritičnega človeka; samokritičnost: pomanjkanje avtokritičnosti
  17.      ávtokrítika  -e ž (-í) kritika samega sebe; samokritika: odklanja objektivnost in avtokritiko; med njimi je premalo avtokritike
  18.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
  19.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  20.      avtomátičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost avtomatičnega: avtomatičnost gibanja, kretenj
  21.      avtomatizácija  -e ž (á) glagolnik od avtomatizirati: a) avtomatizacija se v tovarnah vedno bolj razvija; avtomatizacija proizvodnje; avtomatizacija telefonskih central; napredovanje avtomatizacije b) avtomatizacija gibanja
  22.      avtomatízem  -zma m () stanje ali pojav, ki nastane sam od sebe, po lastnih zakonih: uvesti ekonomski avtomatizem / nav. slabš. obsojati liberalizem in avtomatizem v gospodarstvu; birokratski avtomatizem upravljanja // psih. dejanje, ravnanje brez sodelovanja človekove volje, zavesti: psihični avtomatizem; avtomatizem gibanja / družbeni, intelektualni avtomatizem
  23.      avtomatizírati  -am dov. in nedov. () 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
  24.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  25.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami

   10.226 10.251 10.276 10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA