Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (10.176-10.200)



  1.      asfiksíja  -e ž () med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka
  2.      asignát  -a m () 1. fin. kdor naj plača znesek, določen v asignaciji: obveznosti asignata 2. papirnat denar, zlasti v francoski revoluciji
  3.      asignatár  -ja m (ā) fin. oseba, v katere korist je asignacija izdana
  4.      àsimetríja  -e ž (-) odsotnost, pomanjkanje simetrije, nesomernost: vzroki za asimetrijo / asimetrija človekovih notranjih organov
  5.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  6.      asimilacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov
  7.      asimilát  -a m () 1. kdor se je asimiliral: čeprav asimilacija uspe, vedno ostane nekaj, po čemer se asimilati razlikujejo / rastlinski asimilat 2. biol. organska snov, ki nastane pri asimilaciji: asimilati v klorofilnih celicah
  8.      asimilírati  -am nedov. in dov. () sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
  9.      asimptótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na asimptoto: asimptotična točka; pren. asimptotično približevanje resnici
  10.      asíndeton  -a m () lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje
  11.      àsinhrón  -a -o prid. (-ọ̑) ki ne poteka istočasno: asinhrono snemanje prizora
  12.      asírski  -a -o prid. () nanašajoč se na Asirce: asirska država, umetnost
  13.      asisténca  -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev; asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
  14.      asistènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent ♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah // najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi
  15.      asistêntski  in asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi
  16.      asistírati  -am nedov. () strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki
  17.      asíški  -a -o prid. () nanašajoč se na Assisi: asiške ulice / knjiž. asiški ubožec sv. Frančišek Asiški
  18.      askét  -a m (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa ♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost
  19.      askétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na asketiko: asketična literatura, knjiga 2. asketski: asketično življenje / asketična vzgoja
  20.      askétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz askétsko prisl.: živel je asketsko skromno
  21.      askétstvo  -a s (ẹ̑) lastnost, značilnost asketskega: njegov obraz je kazal asketstvo; zaradi asketstva se je odvrnil od njega; ozkosrčno asketstvo / velika vnema pri delu in pretirano asketstvo v življenju askeza
  22.      askéza  -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
  23.      asociácija  -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
  24.      asociacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica
  25.      asociatíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces; asociativno doživljanje; asociativno povezovanje dogodkov; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi ◊ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami asociatívno prisl.: asociativno se spomniti

   10.051 10.076 10.101 10.126 10.151 10.176 10.201 10.226 10.251 10.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA