Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (10.026-10.050)


  1.      apokrífen  -fna -o prid. (ȋ) navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij; stari apokrifni spisi; apokrifne knjige; apokrifno folklorno blago ♪
  2.      àpolítičen  -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično ♪
  3.      àpolítičnost  -i ž (ȁ-í) lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost prebivalstva industrializiranih držav / brezidejnost in apolitičnost v književnosti ♪
  4.      apologét  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
  5.      apologétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis; apologetična knjiga ♪
  6.      apologétika  -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema ♪
  7.      apologétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na apologetiko: apologetsko delo ♪
  8.      apopleksíja  -e ž (ȋ) 1. med. možganska kap: posledice apopleksije 2. gozd. nenadno sušenje drevesa ♪
  9.      apopléktičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik ♪
  10.      apopléktik  -a m (ẹ́) med. kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej ♪
  11.      aposiopéza  -e ž (ẹ̑) lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo ♪
  12.      aposterióren  -rna -o prid. (ọ̑) filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja ♪
  13.      a posterióri  prisl. (ọ̄) filoz. iz izkustva, po izkustvu, ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori; neskl. pril.: spoznanje a posteriori ♪
  14.      apóstol  -a m (ọ̑) 1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve // prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel 2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru ♪
  15.      apostolát  -a m (ȃ) rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda ♪
  16.      apostolováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani ♪
  17.      apostólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem ♪
  18.      apostróf  -a m (ọ̑) lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj ♪
  19.      apóstrofa  -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
  20.      apoteóza  -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja ♪
  21.      apotropéjski  -a -o prid. (ẹ̑) etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje ♪
  22.      apozicionálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos ♪
  23.      apraksíja  -e ž (ȋ) med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe ♪
  24.      après-ski  -ja [aprèskí] m (ȅ-ȋ) obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; neskl. pril.: après-ski obutev posmučarska ♪
  25.      apretêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem: apreter tkanin, usnja ♪

   9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076 10.101 10.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA