Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Alk (1.200-1.224)


  1.      stôžčast  tudi stóžčast -a -o prid. (ó; ọ́) ki ima obliko stožca: stožčast hrib; stožčaste krošnje jelk; stožčasto pokrivalo / stožčasta oblika ♦ teh. stožčasti ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev stôžčasto tudi stóžčasto prisl.: stožčasto padajoča svetloba ♪
  2.      stréči  stréžem nedov., strézi strézite in strezíte; strégel strégla (ẹ́) 1. prinašati hrano, pijačo navadno gostu: streči povabljencem; streči s pijačo, prigrizkom; gostje si sami strežejo / strežejo le do devetih; kosilo strežejo v jedilnici delijo; v gostilni strežejo kmečke jedi imajo, pripravljajo / v tej restavraciji streže že več let dela kot natakar / to omako, solato strežemo k perutnini // s tožilnikom delati, povzročati, da je kdo zadovoljen: prijazno so jih stregli; moža lepo streže 2. dajati, izročati komu zahtevano, zaželeno blago: na tem oddelku strežeta dve prodajalki / kot vljudnostna fraza vam že strežejo 3. opravljati dela za zadovoljevanje telesnih potreb a) zlasti bolnega, onemoglega: streči bolniku; stregla ga je v bolezni, med boleznijo; streči ostarelim ljudem b) v nekaterih deželah pripadnika višjega družbenega sloja: lordu streže že več let; zdaj mu streže nov služabnik // občasno pomagati pri gospodinjskih delih: stregla je pri bogati družini v mestu; ker ni dobila drugega dela, je hodila streč po hišah 4. opravljati dela, ki drugemu omogočajo hitrejše, nemoteno delo: stregla sta mu dva pomočnika; zidarjem so stregli domači / streči pri obredih / en delavec streže več strojem 5. delati za potešitev, zadovoljitev potreb, želja koga: vsem je morala streči; preveč jim streže; pog. pusti se streči / ekspr.: streči pri živini; rožam ne streže, zato ji ne uspevajo / ekspr. streči svoji radovednosti 6. star. prestrezati: streči deževnico / streči (si) roso v dlani 7. star. čakati, prežati: pri vratih je ves večer stregel nanjo / lovci strežejo na divjad 8. star. prestrezati, loviti: streči šume / pazljivo je stregla na besede / stregel je njunemu pogovoru prisluškoval 9. ekspr., v zvezi s po prizadevati si komu odvzeti, kar nakazuje določilo: stregli so mu po prestolu / streči komu po časti, po življenju ● publ. knjiga streže okusu, zahtevam bralca je po okusu, zahtevah bralca; ekspr. sreča mu streže ima srečo; ekspr. vreme nam letos res streže je lepo, ugodno; ekspr. ve, kako se taki reči streže zna pravilno, ustrezno ravnati; pog. streže jim spredaj in zadaj zelo ♪
  3.      stréha  -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju ♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj ● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ♪
  4.      stréhica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od streha: narediti strehico nad balkonom; otroški voziček s strehico ♪
  5.      strélka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola ♪
  6.      strihnín  -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom ♪
  7.      stríptiz  tudi strip tease -a [druga oblika stríptíz] m (ȋ; ȋ-ȋ) točka, navadno v nočnem lokalu, med katero se nastopajoča plesalka postopoma slači: uvrstiti striptiz v spored; izvajanje striptiza; neskl. pril.: striptiz plesalka striptizeta ♪
  8.      strúp  -a m (ȗ) 1. snov, ki je zaradi svojih (kemičnih) sestavin organizmu zelo škodljiva ali smrtna: strup je začel takoj delovati; v vino mu je dala, stresla strup; nastaviti živali strup; pojesti, spiti strup; umreti zaradi strupa; hud, jedek strup; delovati kot strup / alkohol je za otroka strup; ekspr. dimniki so bruhali v ozračje strupe strupene snovi, pline / bojni strupi; kačji, rastlinski strupi; podganji strup za uničevanje podgan 2. ekspr. kar deluje negativno, notranje uničujoče: v duši se mu je nabiral strup; ima strup v srcu / ta knjiga je zanj pravi strup / z oslabljenim pomenom, z rodilnikom razjeda jo strup dvomov, ljubosumnosti ● ekspr. njegove besede, pripombe so polne strupa so zlobne; ekspr. ne jemlji toliko strupov zdravil ◊ biol. bakterijski strup; farm. krvni, srčni, želodčni, živčni strupi ♪
  9.      stvaríteljica  -e ž (ȋ) knjiž. ustvarjalka: znana leposlovna stvariteljica / arhitektura naj bo stvariteljica reda ♪
  10.      stvarítev  -tve ž (ȋ) navadno s prilastkom 1. umetniško delo kot rezultat ustvarjanja: ta ep je njegova najpomembnejša stvaritev; kipar je večino svojih stvaritev poklonil domovini; domače dramske stvaritve; filmske, operne stvaritve // uprizoritev dramskega dela kot rezultat umetniškega ustvarjanja: videli smo zelo dobro gledališko, odrsko stvaritev // upodobitev dramskega lika kot rezultat umetniškega ustvarjanja: njegov Hamlet je nedvomno prepričljiva igralska stvaritev; v spominu nam bodo ostale različne stvaritve te znane igralke 2. kar je rezultat ustvarjanja, razmišljanja: te nenavadne besede so njegove stvaritve / zdel se ji je bolj stvaritev domišljije kot živ človek / publ. na svetovnem avtomobilskem salonu je tovarna predstavila svoje zadnje stvaritve modele ● knjiž. to dekle je zanj najlepša stvaritev na zemlji najlepše bitje; knjiž. človek je stvaritev narave je rezultat razvoja narave; bistvene lastnosti, značilnosti človeka določa narava ♪
  11.      stvárnica  -e ž (ȃ) 1. knjiž. ustvarjalka: pisateljica, resnična stvarnica / družba je stvarnica morale 2. zastar. narava: v stvarnici iskati pokoja / stvarnica mu je darovala bister um in blago srce ♪
  12.      suflêrka  -e ž (ȇ) gled. ženska, ki skrita pred občinstvom polglasno pripoveduje igralcu dele besedila; šepetalka: v dvorani je bilo slišati suflerko; suflerka v operi ♪
  13.      sufléza  -e ž (ẹ̑) zastar. šepetalka, suflerka: dobra sufleza ♪
  14.      súniti  -em dov. (ú ȗ) 1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu // preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo 2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj ♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov) 3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase 4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico ● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela) súnjen -a -o: vrniti sunjeno denarnico ♪
  15.      súša  -e ž (ú) 1. stanje zelo majhne vlage v zemlji zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin: suša je, traja že dva meseca; ekspr. pritisnila je suša; posledice suše; škoda zaradi suše; rastlina, odporna proti vročini in suši / suša je uničila pridelek; ob, v hudi suši potok usahne // ekspr., navadno s prilastkom dejstvo, da česa potrebnega, kakovostnega ni na razpolago v zadostni količini: energetska, idejna, literarna suša; urednik se je pritoževal zaradi suše z gradivom ∙ ekspr. letos bo v kleti suša pridelali bomo zelo malo vina; ekspr. imeti sušo v blagajni, v žepu biti brez denarja; ekspr. čutiti sušo v grlu biti žejen; čutiti potrebo, željo po pitju alkoholne pijače; preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša 2. star. zelo suh človek: le jej, da ne boš taka suša ♪
  16.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
  17.      ščeméti  -ím [čǝm tudi čem] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í) povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi ščemèč -éča -e: ščemeč dim; ščemeče solze ♪
  18.      ščipálnica  -e ž (ȃ) mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih ♪
  19.      šestérka  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke ♪
  20.      šestíca  -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
  21.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka ♪
  22.      šklôcniti  -em tudi šklócniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri premiku, sprožitvi: aparat, zapirač je šklocnil / puška ni počila, samo šklocnila je; brezoseb. dvignil je slušalko - na drugi strani je šklocnilo / usta je zaprla tako naglo, da so čeljusti šklocnile ♪
  23.      škodljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov ♪
  24.      škodováti  -újem tudi škódovati -ujem nedov. in dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročati, delati, da je kdo deležen a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: alkohol, mraz, vročina mu škoduje / zajedavci rastlini zelo škodujejo / kajenje škoduje zdravju b) česa slabega, neugodnega sploh: on je na takem položaju, da ti lahko škoduje; s takim vedenjem škoduješ sebi in družini / to mu bo moralno, politično škodovalo / šalj. jeza škoduje lepoti; škodovati ugledu koga 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodovalo, če bi bolj pridno delal b) zadržano privolitev: kaj, če bi šla nekaj popit? Ne bi škodovalo c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodovalo, če bi malo shujšal ♪
  25.      škóljčica  -e ž (ọ̑) školjkica: nabirati školjčice ♦ zool. školjčice sladkovodne praživali z migetalkami samo na spodnji strani telesa, Stylonychia ♪

   1.075 1.100 1.125 1.150 1.175 1.200 1.225 1.250 1.275 1.300  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA