Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Alij (45-69)



  1.      prótiitalijánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije
  2.      reálije  -lij ž mn.) knjiž. dejstva: v opombah so razložene le najnujnejše realije ◊ šol. realije nekdaj prirodopis, zemljepis, zgodovina
  3.      regálija  -e ž (á) 1. nav. mn., knjiž., redko insignije: krona, žezlo in druge regalije 2. nekdaj cigara boljše kakovosti z imenom Regalitas: kaditi regalijo / havanske regalije ◊ zgod. kraljevi dohodki od regalij regalov
  4.      represálija  -e ž (á) nav. mn. nasilno dejanje, nasilen ukrep, navadno kot povračilo za kako dejanje: protestirati proti streljanju talcev in drugim represalijam; groziti z represalijami; surove represalije; okupatorjeve represalije nad civilnim prebivalstvom / za represalijo je okupator začel požigati vasi ♦ jur. protipravno dejanje ene države kot odgovor na protipravno dejanje druge države // nasilno dejanje, nasilen ukrep sploh: tudi represalije niso preprečile stavke; represalije proti levičarskim gibanjem
  5.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  6.      tálij  -a m (á) kem. mehka, na zraku neobstojna težka kovina bele barve, element Tl: talij in kadmij
  7.      tálija  -e ž (á) knjiž., ekspr. gledališče: zgodovina naše talije
  8.      univerzálije  -lij ž mn.) filoz. splošni pojmi: razumeti univerzalije; prostor, čas, materija in druge univerzalije
  9.      zalíjati  -am nedov. (í) zastar. zalivati: potok je zalijal polje / rdečica ji zalija obraz
  10.      adulár  -ja m () min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin
  11.      akcènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent // grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
  12.      álfa rómeo  tudi álfa roméo -a m (-ọ̑; -ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
  13.      alkálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske
  14.      alkalimetríja  -e ž () kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
  15.      alkálnost  -i ž () kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti
  16.      alpín  -a m () v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
  17.      alpínec  -nca m () 1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah 2. žarg., šport. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
  18.      aneksíja  -e ž () nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji
  19.      ardít  -a m () v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
  20.      ástra  -e ž () vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
  21.      atašé  -ja m (ẹ̑) član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje: bil je ataše pri italijanskem poslaništvu v Moskvi; kulturni, trgovinski, vojaški ataše; ataše češkoslovaškega poslaništva
  22.      avstrálski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna
  23.      balíla  -e ž () v fašistični Italiji organizacija za otroke od osmega do štirinajstega leta
  24.      barvítost  -i ž () lastnost, značilnost barvitega: barvitost cvetja / barvitost Jurčičevega jezika; barvitost pripovedi; Pariz jo je prevzel s svojo barvitostjo / hvalijo barvitost njegove skladbe; zvočna barvitost
  25.      báviti se  -im se nedov.) raba peša ukvarjati se: baviti se z lovom, s politiko; baviti se z mladino; bavi se z mislijo, da bi odšel; resno se baviti s finančnimi vprašanji / baviti se z italijanščino študirati italijanščino, s prevajanjem prevajati

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA