Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Alij (20-44)
- italijanáš -a m (á) slabš. pripadnik neitalijanskega naroda, zavzemajoč se za italianizacijo: zagrizen italijanaš; italijanaši in nemčurji ◊ zgod. italijanaš v Dalmaciji in Istri, od dualizma do prve svetovne vojne pristaš stranke, ki se je v začetku zavzemala za avtonomijo, kasneje pa za priključitev k Italiji ♪
- italijánčiti -im nedov. (á ȃ) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti italijanskega jezika: odkar je prišel iz Italije, rad italijanči // ekspr. govoriti italijansko: govôri po naše, zakaj italijančiš ♪
- italijánka -e ž (ȃ) 1. pog. kar je po izvoru iz Italije: od vseh sort pšenice je najbolje obrodila italijanka; gojiti italijanke in razne druge pasme kokoši; kranjske čebele in italijanke italijanske čebele 2. voj. karabinka z zložljivim bajonetom pod cevjo, italijanske proizvodnje: nameril je vanj svojo kratko italijanko ♪
- italijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja ◊ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela
čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko ♪
- italijánstvo -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva ♪
- italijánščina -e ž (ȃ) italijanski jezik: uči se italijanščino; melodioznost italijanščine / popoldne imajo italijanščino pouk tega jezika ♪
- kálij -a m (á) kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna lahka kovina, element K: uporaba gnojil, ki vsebujejo kalij; kopičenje kalija v rastlinah ♪
- kálijev -a -o prid. (á) nanašajoč se na kalij: kalijeve spojine / kalijev cianid, karbonat; kalijeva sol; kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom ♪
- kemikálija -e ž (á) nav. mn., kem. kemična spojina, ki se uporablja za kemične reakcije: nekatere snovi so obstojne proti kemikalijam ♪
- lapálija -e ž (á) zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij ♪
- lokalíja -e ž (ȋ) rel. teritorialna in delno upravna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti lokalijo ♪
- luperkálije -lij ž mn. (á ȃ) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi ♪
- marginálija -e ž (á) nav. mn. 1. knjiž. opomba, napisana na robu strani v knjigi ali rokopisu; obrobna opomba: rokopis ima marginalije, ki jih je pisala druga roka; knjiga je opremljena z marginalijami 2. publ. sestavek, v katerem avtor v esejističnem slogu izraža misli, ki jih je v njem sprožil kak pojav, dogodek: marginalije k Prešernovim nagradam ♪
- materiálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, izdelki in snovi, ki se uporabljajo pri kakem delu ali izdelavi česa: priprava materialij; stroji in materialije ♦ jur. za izdajo zakona zbrano gradivo ♪
- minerálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. mineralne snovi: porabili so več ton mineralij / za kosti in zobovje potrebne mineralije ♪
- muzeálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. predmeti, ki se hranijo v muzeju; muzejski predmeti: razstava dokumentov in muzealij ∙ ekspr. on je živa muzealija nekdaj je bil pomemben človek, zdaj pa ni več ♪
- muzikálije -lij ž mn. (á ȃ) knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: trgovina z muzikalijami; zemljevidi in muzikalije ♪
- nalíjati -am nedov. (í) star. nalivati: nalijati mleko v lonec / nalijati kozarce; nalijati se z vinom ♪
- naturálije -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
- normálije -lij ž mn. (á ȃ) jur., nekdaj uradni predpisi, odločbe za poslovanje, organizacijo (nižjih) organov državne uprave, šolstva, železnic: držati se normalij / normalije za srednje šole // zbirka takih predpisov, odločb ♪
- personálije -lij ž mn. (á ȃ) knjiž. osebni podatki: vpisati učenčeve personalije ♪
- poitalijančevánje -a s (ȃ) glagolnik od poitalijančevati: načrtno poitalijančevanje in ponemčevanje Slovencev ♪
- poitalijančeváti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj italijansko: poitalijančevati obmejne pokrajine / poitalijančevati slovenska imena ♪
- poitalijánčiti -im dov. (á ȃ) narediti kaj italijansko: poitalijančiti prebivalstvo / to ozemlje so nasilno poitalijančili / poitalijančiti ime poitalijánčen -a -o: poitalijančeni priimki ♪
- poitalijániti -im dov. (á ȃ) poitalijančiti: poitalijaniti ime ♪
1 20 45 70 95 120 145 170 195 220