Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (9.265-9.289)
- nèpopustljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopustljivega človeka: bali so se ga zaradi njegove nepopustljivosti; nepopustljivost do samega sebe; nepopustljivost pri vzgoji ♪
- nèporábljen -a -o prid. (ȅ-á) ki (še) ni porabljen: neporabljen material so odpeljali / neporabljen dopust, kredit ♪
- nèposedujóč tudi nèposedujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu ♪
- nèposlúšnež -a m (ȅ-ȗ) ekspr. neubogljiv človek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži / upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi ♪
- nèposlúšnost -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
- nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob
določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
- nèposvečèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen ♪
- nèpotréba -e ž (ȅ-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem ♪
- nèpotrében -bna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš ♪
- nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèpráven -vna -o prid. (ȅ-ā) ki ni praven: nepravni spisi; nepravne vede o kriminaliteti ♪
- nèpre... predpona v imenskih sestavljenkah in prislovih (ȅ) za omejevanje, zmanjševanje visoke ali presežne stopnje: neprehud, nepreobširen, nepreobširnost, nepreprijazno ♪
- nèprebavljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prebaviti: neprebavljiva hrana, jed, snov // ekspr. slab, nekvaliteten: nahitro je skuhala neko neprebavljivo juho / sentimentalna, neprebavljiva povest ♪
- nèprebúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja ∙ knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi ♪
- nèprecenljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost neprecenljivega: zavedali so se neprecenljivosti njegovega dela ♪
- nèpredúšen -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga nèpredúšno prisl.: nepredušno zapreti ♪
- nèpregázen -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki se ne da pregaziti: nepregazni zameti / ekspr. vozovi so obtičali v nepregaznem blatu ♪
- nèpreglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo ♪
- nèpregôren in nèpregóren -rna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) teh. v ognju obstojen: nepregoren material / nepregorna opeka; nepregorna posoda posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi ♪
- nèprehúd -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ú) ekspr. ki ni (zelo) hud, ni (zelo) močen: zaliti z neprehudim kisom ♪
- nèprekínjen -a -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni prekinjen: praznovali so dvajsetletnico njegovega neprekinjenega umetniškega delovanja; neprekinjeno delovno razmerje / neprekinjeni delovni čas ♦ avt. neprekinjena črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati 2. publ. nenehen, neprestan: neprekinjen ropot mu je hromil živce; potrebna je neprekinjena budnost, pozornost nèprekínjeno prisl.: neprekinjeno delati več ur; razstava je odprta neprekinjeno od osmih zjutraj do šestih zvečer ♪
- nèpremakljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da premakniti: nepremakljiva skala // ki je na stalno določenem mestu; nepremičen: nepremakljiva oprema 2. ekspr. ki se ne da pregovoriti, prepričati: v svojih sklepih je nepremakljiv / nepremakljivo mnenje, stališče / nepremakljivo zaupanje trdno ● star. nepremakljivi zakoni nespremenljivi nèpremakljívo prisl.: nepremakljivo vztrajati ♪
- nèpremakljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepremakljivega: nepremakljivost omare / ekspr.: občudovali so njegovo odločnost in nepremakljivost; nepremakljivost sklepa / knjiž. to je posledica njihove nepremakljivosti lenobnosti, nedejavnosti ♪
- nèpremostljívost -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij ♪
9.140 9.165 9.190 9.215 9.240 9.265 9.290 9.315 9.340 9.365