Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (9.101-9.125)


  1.      nèdólgo  in nè dólgo [u̯g] prisl. (ȅ-ọ́) knjiž. malo, nekoliko (časa): nedolgo potem se je preselil; nedolgo po začetku predstave; nedolgo pred smrtjo / čez nedolgo časa smo pristali / nedolgo od tega je živel tukaj pred kratkim ♪
  2.      nèdolóčnik  -a m (ȅ-ọ̄) lingv. glagolska oblika, navadno s končnico -ti ali -či: nedoločnik in namenilnik / dolgi nedoločnik na -ti ali -či; kratki nedoločnik na -t ali -č ♪
  3.      nèdolóčniški  -a -o prid. (ȅ-ọ̄) nanašajoč se na nedoločnik: nedoločniška osnova, pripona / nedoločniška konstrukcija v nekaterih jezikih zveza osebka ali predmeta z nedoločnikom kot povedkom ♪
  4.      nedólžen  -žna -o [u̯ž] prid., nedólžnejši (ọ̑) 1. ki nima krivde, ni kriv: obdolžili so ga, izkazalo pa se je, da je nedolžen; nav. ekspr.: ubijanje nedolžnih ljudi v vojnah; pri tej stvari sem popolnoma nedolžen / ekspr. zlaže se ti z najbolj nedolžnim obrazom / ekspr. zakaj pobijaš nedolžne ptičke ∙ ekspr. nedolžna kri vpije po maščevanju po nedolžnem umorjene(ga) je treba maščevati 2. v krščanskem okolju ki je zaradi otroštva, mladosti (še) čist, nepokvarjen: veselo čebljanje nedolžnega dečka; pohujševati nedolžne otroke / nedolžna ljubezen / ekspr. nedolžno oko, srce // vznes. ki je simbol nedolžnosti: nedolžna bela lilija 3. ekspr. ki še ni spolno občeval: je še nedolžna; nedolžno dekle 4. ekspr. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nedolžen prehlad, prepir; poškodba ni tako nedolžna / nedolžna satira / vino je precej nedolžno lahko nedólžno prisl.: ali so vas res zaprli, je vprašal nedolžno; pogledati nedolžno kot otrok nedólžni -a -o sam.: ne delaj se nedolžnega; po nedolžnem obsojen ♪
  5.      nèdomàč  -áča -e prid. (ȅ-ȁ ȅ-á) ki ni domač: nedomač človek bi se temu čudil / nedomače besede / soba, v kateri so se zbrali, je bila hladna, nedomača ♪
  6.      nedostátnost  -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve ♪
  7.      nèdotáknjen  -a -o prid. (ȅ-á) nav. ekspr. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen ● knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno ♪
  8.      nedotíka  -e ž (ȋ) bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika ♪
  9.      nèdovŕšen  -šna -o prid. (ȅ-ȓ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: nedovršni sedanji čas; nedovršni glagol ♪
  10.      nèdovŕšnik  -a m (ȅ-ȓ) lingv. glagol, ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja: dovršniki in nedovršniki ♪
  11.      nèdvoúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev 2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba nèdvoúmno prisl.: nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti ♪
  12.      nèenák  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) ki ni enak: sestavljen iz neenakih delov; kvaliteta izdelkov je zelo neenaka / po pridnosti mu je neenak; po značaju so precej neenaki različni / ekspr. padli so v neenakem boju; živita v neenakih razmerah / redko neenako udarjanje korakov neenakomerno nèenáko prisl.: neenako se razvijati ♪
  13.      nèenakopráven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni enakopraven: neenakopravni jeziki, narodi / neenakopravni odnosi med državami; nasprotujoči si stranki sta v neenakopravnem položaju / publ. občudovanja vredno je, da so naši vzdržali v tako neenakopravni tekmi ♪
  14.      nèétičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni etičen: neetična načela; slaba, neetična nagnjenja / vojne so nehumane in neetične; vsi so obsojali njegovo neetično dejanje ♪
  15.      nefrídij  -a m (í) nav. mn., zool. cevast organ za izločanje s pomočjo migetalk ali bičkov pri nevretenčarjih; izločalka ♪
  16.      nefrít  -a m (ȋ) min. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz zrn amfibola: nahajališča nefrita / izdelki iz nefrita / obesek z nefritom ♪
  17.      négativ  -a m (ẹ̑) 1. predmet, gmota z obliko, podobo, ki je nasprotna končnemu odlitku, odtisu: vrezati negativ; mavčni negativ; negativ posmrtne maske / model je negativ izdelka 2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ // film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; neskl. pril.: negativ film ♪
  18.      négativen  in negatíven -vna -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. ki izraža, da je vrednost česa zelo majhna ali da je ni: negativna kritika filma; negativna ocena njegovega ravnanja ga je prizadela / imeti negativen odnos do česa; o njem imam negativno mnenje 2. ki izraža, vsebuje zanikanje, odklanjanje; nikalen, odklonilen: odgovor je bil negativen; negativna rešitev prošnje 3. slab, nesprejemljiv: naraščanje negativnih pojavov med mladino; to so negativne lastnosti; publ. odigrati negativno vlogo / imeti negativen vpliv na koga / publ. negativni junak drame 4. ki prinaša neprijetnosti, težave: negativne posledice obsevanja, suše / knjiž. negativne, temne strani življenja slabe, neprijetne 5. med. ki izraža, da iskanega ni: izid preiskave je negativen / urin je negativen ● publ. pomoč, spodbuda z negativnim predznakom oviranje, škoda, nasprotovanje; publ. on je negativna slika svojega učitelja po lastnostih, mišljenju je popolnoma drugačen, nasproten od svojega učitelja ◊ bot. negativni fototropizem pojav, da se rastlinski organi obračajo stran od svetlobe; ekon. negativna trgovinska bilanca trgovinska bilanca z večjim uvozom kot izvozom; elektr. negativni pol elektroda za odvajanje električnega toka; negativna elektrina presežek elektronov na telesu; filoz. negativna definicija definicija, ki navaja, kaj določena stvar ni; negativna sodba sodba, ki zanikuje vsebino določene sodbe; fiz. negativni delec delec, ki se v magnetnem polju, prečnem na smer gibanja, odkloni v nasprotni smeri od dane; negativni ion negativno naelektren ion; negativni pospešek pospešek, pri katerem hitrost telesa pojema; gibanje v negativni smeri gibanje v nasprotni smeri od dane; fot. negativni film film s posnetki, na katerih so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana; film za take posnetke; barvni negativni film barvni film s posnetki, na katerih so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; kem. negativni element element, ki se pri elektrolizi izloča na anodi; mat. negativni predznak predznak, ki izraža, da je število manjše od nič; negativno število število, manjše od nič; med. negativni Rh faktor; rel. negativna teologija teologija, ki poudarja, da je o Bogu mogoče vedeti predvsem, kaj ni; šol. negativni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno negativno oceno; negativna ocena ocena, ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi; šport. negativna razlika v golih razlika med manjšim številom danih in večjim številom dobljenih golov; tisk. negativni tisk tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi négativno in negatívno prisl.: pisati šolsko nalogo negativno; to lahko negativno vpliva na odnose med državami; negativno naelektreni delci; negativno rešena prošnja ♦ tisk. negativno rezana črka črka, vrezana v kovino; sam.: o njem vedo ljudje veliko negativnega ♪
  19.      negativístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na negativizem: negativistično stališče / negativistično obdobje pubertete / negativistično vedenje pacienta ♪
  20.      negativitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar je, obstaja kot a) negativno, neprijetno: nezadovoljstvo, trpljenje in druge negativitete b) negativno, nepopolno: bil je razpet med negativiteto in idealiteto c) negativno, v objektivni resničnosti neobstoječe: motivi soneta so: neobstoječi cvet, praznota vaze in druge negativitete ◊ filoz. negativiteta po Heglu kar je v dialektičnem protislovju s čim ♪
  21.      negativízem  -zma m (ȋ) knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem odnosu do vsega: odločno zavračati negativizem / pesimizem in negativizem v delu sodobne literature ♦ psih. neizpolnjevanje, neupoštevanje nasvetov, zahtev ali ravnanje, vedenje, ki je v nasprotju z njimi ♪
  22.      négativnost  in negatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ) lastnost, značilnost negativnega: moralna negativnost človeka / prikazovati negativnosti kapitalizma negativne pojave ♦ elektr. negativnost magnetnega pola ♪
  23.      negíranje  -a s (ȋ) glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja ♪
  24.      negírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izjavljati, dokazovati a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata ♪
  25.      nègledé  in nè gledé prisl. (ȅ-ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno // v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil neglede na to, da je mlad ♪

   8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101 9.126 9.151 9.176 9.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA