Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (851-875)



  1.      profesionalízem  -zma m () poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem
  2.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo
  3.      propálica  -e ž () slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica
  4.      prósocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost
  5.      prótiimperialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti imperializmu: enotnost protiimperialističnih sil / protiimperialistične vojne
  6.      prótiitalijánski  -a -o prid. (ọ̑-) ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije
  7.      prótikapitalístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje
  8.      prótiklerikalízem  -zma m (ọ̑-) nazor, ki je proti klerikalizmu: pristaš protiklerikalizma
  9.      prótisocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer
  10.      provincializácija  -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave
  11.      provincialízem  -zma m () 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
  12.      psíhoanalítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje
  13.      psíhoanalítik  -a m (-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik
  14.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  15.      ptialín  -a m () biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor
  16.      púhalica  -e ž (ū) nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz: veter je povzročal puhalice
  17.      púrpalica  -e ž () nar. mak: purpalice med pšenico; rdeč kot purpalica
  18.      racionalíst  -a m () 1. kdor sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: slovel je kot velik racionalist; v svojih odločitvah je bil vedno racionalist 2. filoz. predstavnik racionalizma: ideje racionalistov; racionalisti in empiristi
  19.      racionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na racionaliste ali racionalizem: racionalistična razlaga pojava / racionalistična filozofija racionalístično prisl.: racionalistično usmerjen človek
  20.      racionalizácija  -e ž (á) glagolnik od racionalizirati: racionalizacija proizvodnje; posvetovanje o racionalizaciji / racionalizacija gradiva
  21.      racionalizátor  -ja m () kdor naredi, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: postal je večkratni racionalizator; spremeniti odnos do racionalizatorjev, novatorjev in iznajditeljev
  22.      racionalizátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na racionalizatorje ali racionalizacijo: prejeli so veliko racionalizatorskih predlogov
  23.      racionalizátorstvo  -a s () dejavnost racionalizatorjev: podpirati racionalizatorstvo; novatorstvo in racionalizatorstvo
  24.      racionalízem  -zma m () 1. sprejemanje razuma kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: zanj je značilen racionalizem / z racionalizmom se ne da vsega urediti 2. filoz. filozofska smer, po kateri je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba, ideje racionalizma 3. razumskost: racionalizem pesmi
  25.      racionalizírati  -am dov. in nedov. () 1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje 3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati 4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah ◊ mat. odpraviti koren racionalizíran -a -o: racionaliziran postopek

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA