Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (840-864)
- prijemalíšče -a s (í) fiz. točka, v kateri deluje na telo kaka sila: sila teže ima prijemališče v težišču ♪
- prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
- prikotalíti -ím dov., prikotálil (ȋ í) s kotaljenjem spraviti kam: prikotalil je sod iz kleti / hudourniki so prikotalili kamenje; granata se je prikotalila do hiše; jabolko se mu je prikotalilo pred noge prikotalíti se slabš. s težavo, nerodno priti: pozno se je prikotalil domov ♪
- pripálica -e ž (ȃ) knjiž., redko pripeka, vročina: popoldanska pripalica ♪
- pripalíti in pripáliti -im, in pripáliti -im dov. (ȋ á; á) 1. star. prismoditi: pripaliti žgance; jed med kuhanjem mešamo, da se ne pripali 2. zastar. prižgati: pripaliti svečo / pripaliti (si) cigareto 3. zastar. udariti: pripalil ga je z gorjačo pripáljen -a -o 1. deležnik od pripaliti: pripaljen fižol 2. zastar. neumen, omejen: fant je malo pripaljen / kaj si pripaljen ♪
- pristajalíšče -a s (í) prostor za pristajanje: označiti na zemljevidu pristajališče; ladja je odplula iz pristajališča; pomožno pristajališče / letalo se je bližalo pristajališču ♪
- privalíti -ím dov., priválil (ȋ í) z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina privalíti se ekspr. nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki ♪
- privátnokapitalístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina ♪
- privezovalíšče -a s (í) prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču ♪
- procesualíst -a m (ȋ) strokovnjak za procesno pravo ♪
- profesionalizácija -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu ♪
- profesionalízem -zma m (ȋ) poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem ♪
- profesionalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo ♪
- propálica -e ž (ȃ) slabš. moralno propadel človek, izprijenec: on je pustolovec in propalica / njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico / moralna propalica ♪
- prósocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost ♪
- prótiimperialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti imperializmu: enotnost protiimperialističnih sil / protiimperialistične vojne ♪
- prótiitalijánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije ♪
- prótikapitalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje ♪
- prótiklerikalízem -zma m (ọ̑-ȋ) nazor, ki je proti klerikalizmu: pristaš protiklerikalizma ♪
- prótisocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti socializmu: protisocialistična smer ♪
- provincializácija -e ž (á) knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja ◊ jur. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave ♪
- provincialízem -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
- psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje ♪
- psíhoanalítik -a m (ȋ-í) strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik ♪
- psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij ♪
715 740 765 790 815 840 865 890 915 940