Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (8.290-8.314)


  1.      mokrôta  -e ž (ó) 1. tekočina, zlasti v majhnih količinah: ta snov vpija mokroto; v čevljih je začutil mokroto; žleze izločajo neko sluzasto mokroto / v kotanji zastaja mokrota voda; biti odporen proti mokroti vlagi, vodi / ekspr. v očeh se ji je zasvetila mokrota solze; evfem. mali je povlekel mokroto v nos smrkelj // ekspr. padavine, zlasti dež: pogosta mokrota v aprilu je napravila veliko škode na drevju / orati v mokroti v deževnem vremenu // nar. vlaga: mokrota v stanovanju 2. ekspr. pijača, zlasti alkoholna: po jedi si je zaželel mokrote; v sodu je bilo še nekaj mokrote 3. star. vlažnost: meriti mokroto snovi ● ekspr., redko bela mokrota sneg ♪
  2.      mokrôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko moker, vlažen: mokroten zid / mokrotni pašniki; mokrotna pot; mokrotna tla / mokrotno stanovanje vlažno / mokroten dan; mokrotno vreme / mokroten oblak; mokrotna megla / v tej zgodnji uri je mesto še neprijazno in mokrotno / mokrotna izolacija izolacija proti vlagi mokrôtno prisl., v povedni rabi: če je le malo mokrotno, to seme že kali; ob zidu, v dolini je mokrotno ♪
  3.      molčáti  -ím [u̯č] nedov., mólči; mólčal (á í) 1. ne govoriti: molčala je in se neprijazno držala; vsi v sobi so molčali; pri pogovorih je molčal; dolgo, nekaj časa, nekaj trenutkov je molčal, nato je le spregovoril; vso pot sta molčala / pevcem recite, naj molčijo // ekspr. ne oddajati glasov, šumov: v zgodnjem jutru so ptice molčale / bilo je brez vetra in drevesa so molčala / muzika molči ni muzike / pred njim je molčal gozd se tiho razprostiral, ležal // ekspr. ne opravljati dejavnosti, ki povzroča šume, zvoke: mlini ob vodah že dolgo molčijo; topovi že tri dni molčijo ne streljajo 2. ekspr. ne izražati svojega mnenja: vprašal jih je, če so s predlogom zadovoljni, pa so molčali; tisti, ki bi lahko stvari razložili, molčijo; molči kot grob, kamen, zid / kot ukaz molči, tepec, saj nič ne veš / obtoženka je na vsa vprašanja molčala ni odgovarjala // ne pripovedovati zaupanih, zaupnih stvari: zdaj vse veš, vendar te prosim, da molči; upam, da boste molčali; njemu lahko poveš, ker zna molčati; molči še nekaj časa / tega ne morem več molčati 3. knjiž., ekspr. ne objavljati literarnih del: po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal / ta pokrajina literarno že dolgo molči ● ekspr. molčal sem, zdaj mi je pa vsega dovolj nisem se pritoževal, ugovarjal; ekspr. ne bom ti več molčal ne bom več dovolil, da z menoj svojevoljno ravnaš; ekspr. želodec mu ni hotel nikoli molčati zmeraj je bil lačen; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati molčé: molče delati, gledati, poslušati ● iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami molčèč -éča -e 1. deležnik od molčati: za mizo so sedeli trije molčeči ljudje; molčeč zaupnik / molčeča globel, noč tiha 2. ki rad molči: molčeč fant; po naravi je bil tih in molčeč ♪
  4.      moledováti  -újem in molédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) nav. ekspr. ponižno vztrajno prositi: moledovali so me, da naj jim pomagam; moledoval je za službo; moledoval je pri njem, da bi z njo lepo ravnal; prosil in moledoval je, da bi ga pustili v kino ∙ nar. moledoval je okrog nje, dokler ga ni spodila proseče jo je nadlegoval, silil vanjo moledujóč -a -e: moledujoč glas; gledati z moledujočimi očmi; prisl.: moledujoče prositi ♪
  5.      môlek  -lka m (ō) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: na steni je visel molek; imeti med prsti molek; majhne vasi se vrstijo pod gorami kot jagode na molku / moliti na molek ∙ ekspr. cel molek vprašanj velika množina ♪
  6.      molékula  -e ž (ẹ̑) kem. najmanjši delec spojine iz različnih ali enakih elementov, ki ima še vse njene lastnosti: beljakovinska molekula; molekula elementa, vode; zgradba molekule / vélika molekula makromolekula; verigasta molekula pri kateri so atomi, večinoma ogljikovi, vezani drug na drugega v obliki verige; masa molekule število, ki pove, kolikokrat je masa kake molekule večja od mase vodikovega atoma; pren., ekspr. gospodarstvo je cel sistem gospodarskih molekul; molekula groze ♪
  7.      moléti  -ím nedov., tudi môlel (ẹ́ í) segati bolj daleč kot sosednje stvari: psu je molel jezik iz gobca; iz cunj je molela suha ročica; kamen moli iz tal; zgornja ustnica je molela nekoliko čez spodnjo / ogromne skale so molele proti nebu; razvaline molijo v zrak / ekspr. za temi gorami so molele še višje gore so se dvigale / pesn. predmeti nemo molijo v prostranost molèč -éča- -e: veja, moleča na pot; naprej moleča spodnja ustnica ♪
  8.      molíti  mólim nedov. (ȋ ọ́) 1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle // izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev 2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona ● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati molèč -éča -e: moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki móljen -a -o: zbrano moljena molitev ♪
  9.      mòlj  môlja m (ȍ ó) droben metulj, katerega ličinka uničuje tekstilno blago, žito: molji so poškodovali obleko v omari; s škropljenjem uničiti molje; blago je razjedeno od moljev; impregniran proti moljem ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira ♦ zool. suknarski molj; žitni molj ♪
  10.      môljast  -a -o prid. (ó) ki so ga razjedli, poškodovali molji: moljast kožuh; moljasta moka, obleka; moljasto žito ♪
  11.      moljàv  -áva -o tudi môljav -a -o prid. (ȁ á; ó) ki so ga razjedli, poškodovali molji: moljav fižol; moljavo žito ♪
  12.      móloh  -a m (ọ̑) knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne ♪
  13.      momènt  -ênta m (ȅ é) 1. pog. trenutek, hip: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment // čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih 2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti ◊ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet ♪
  14.      momênten  -tna -o prid. (ȇ) knjiž. trenuten, hipen: to je bila samo momentna slabost / momentno stanje stvari ◊ strojn. momentni ključ ključ za vijake, pri katerem se da nastaviti ali meriti navor pri privijanju ♪
  15.      momljáč  -a m (á) 1. nav. ekspr. kdor nerazločno, bolj tiho govori: tega starega momljača skoraj nič ne razumem 2. ekspr., redko medved: otroci so z zanimanjem ogledovali rjavega momljača ♪
  16.      monarhístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na monarhizem ali monarhijo: monarhistična miselnost; monarhistične težnje / monarhistični režim; monarhistična država ♪
  17.      monárhofašíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš monarhofašizma: italijanski monarhofašisti ♪
  18.      monárhofašístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na monarhofašiste ali monarhofašizem: monarhofašistična diktatura / monarhofašistični režim / monarhofašistične sile ♪
  19.      monárhofašízem  -zma m (ȃ-ȋ) fašizem, ki se opira na monarhijo: država je zašla v monarhofašizem; italijanski monarhofašizem ♪
  20.      mondén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: monden človek; mondena dama; bila je mondena / monden svet; mondeno kopališče, letovišče / monden sprejem, vrvež ♪
  21.      mondénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. svetovljanski: mondenska dama / mondensko kopališče / mondensko življenje ♪
  22.      mongólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Mongole ali Mongolijo: mongolska književnost / mongolsko gospodarstvo 2. antr. mongoliden: mongolska plemena / mongolska rasa ♪
  23.      moníst  -a m (ȋ) filoz. pripadnik monizma: nazori monistov / materialistični monist ♪
  24.      mónitor  -ja m (ọ̑) 1. voj. oklopna rečna ali obalna ladja, oborožena s topovi: potopiti monitor 2. rad. televizijska priprava za kontrolo in spremljanje samo slike na zaslonu: v kabini je več monitorjev ♪
  25.      monízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. filozofska smer, ki trdi, da ima svet en sam izvor: zagovarjati monizem / idealistični monizem ki trdi, da ima svet duhovni izvor; materialistični monizem ki trdi, da ima svet snovni izvor 2. publ. sistem, v katerem vodi, upravlja ena oseba: uvajati monizem / monizem v upravljanju podjetja ◊ jur. monizem kazenskih sankcij ena sama vrsta kazenskih sankcij ♪

   8.165 8.190 8.215 8.240 8.265 8.290 8.315 8.340 8.365 8.390  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA