Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (7.790-7.814)


  1.      marešálo  -a m (ȃ) v italijanskem okolju najvišji podoficirski čin v vojski, pri karabinjerjih: zasliševal ga je marešalo; karabinjerski marešalo ♪
  2.      marginálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe 2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja ◊ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga ♪
  3.      márica  -e ž (ȃ) pog. avtomobil za prevoz priprtih ali prijetih oseb; intervencijsko vozilo: miličniki so z marico odpeljali pretepače ♪
  4.      Maríja  -e ž (ȋ) rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila ♪
  5.      maríja  medm. (ȋ) izraža a) začudenje, presenečenje: marija, ali je mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: marija (sveta), kakšna nesreča ♪
  6.      maríjin  -a -o prid. (ȋ) v zvezah: poljud. marijini čeveljčki zaščitena gozdna kukavica, strok. lepi čeveljc; nar. marijini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi; venerini lasci; poljud. marijini laski ali marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ♪
  7.      marináda  -e ž (ȃ) gastr. gosta tekočina iz olja, kisa, soli, gorčice, čebule, peteršilja za preliv ali za konzerviranje: narediti marinado; pečene ribe politi z marinado / ribja marinada z marinado polita riba ♪
  8.      maríner  -ja m (ȋ) alp. reševalna priprava za prenašanje ali prevažanje ponesrečencev: kmalu po nesreči so prispeli reševalci z marinerjem ♪
  9.      marinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) gastr. pripravljati ali konzervirati jed z marinado: marinirati meso, ribe mariníran -a -o: marinirane gobe, ribe; marinirana perutnina ♪
  10.      marinízem  -zma m (ȋ) lit. s tropi in figurami zelo obloženi stil italijanskega literarnega baroka ♪
  11.      marionéta  -e ž (ẹ̑) gled. lutka, ki se premika z nitmi, viseča lutka: gledališče marionet; pravljična igra za marionete; pozdravil je nerodno kakor marioneta / pog. gledali smo marionete (marionetno) lutkovno predstavo // slabš. kdor v svojem ravnanju, delu, zlasti političnem, ni samostojen in dela za tuje koristi: ni hotel biti marioneta; dvorske marionete ♪
  12.      marionéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na marionete: marionetna igra; marionetno gledališče / sestaviti marionetno vlado / marionetna država ♪
  13.      marjáš  -a m (ȃ) igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša ♪
  14.      marjéta  -e ž (ẹ̑) travniška ali vrtna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških: marjete že cvetijo ♪
  15.      marjética  -e ž (ẹ̑) majhna travniška ali vrtna rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti: nasaditi na grob marjetice; otrok je skakal po travi in trgal marjetice; šopek marjetic ♪
  16.      márka  -e ž (ȃ) 1. denarna enota Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske: vstopnina je pet mark / finska, nemška marka // bankovec ali kovanec v vrednosti te enote: šop mark 2. raba peša znamka: s starih pisem je potrgal marke / razdeljevati blago po markah / zastar. (pasja) marka (pasja) znamka ◊ grad. marka oznaka za kakovost betona; zgod. marka v frankovski državi večja grofija ob državni meji; pri starih Germanih najmanjša teritorialna enota pri prehodu iz rodovnega v fevdalni red, srenja ♪
  17.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico ♪
  18.      markántnost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost markantnega: zaradi šaljivosti in markantnosti je bil zelo poznan / kritika hvali markantnost proze ♪
  19.      markêr  -ja m (ȇ) 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker ◊ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje ♪
  20.      markírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno ◊ gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo ♦ kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih ♪
  21.      markíza  -e ž (ȋ) 1. zlasti v Angliji in Franciji žena ali hči markija: francoska markiza; s to damo ravna kakor s kako markizo 2. arhit. majhna streha nad vhodom, balkonom, izložbenim oknom: izložbe z markizami ♪
  22.      marksístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija marksístično prisl.: marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen ♪
  23.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (ȋ-ȋ) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma ♪
  24.      márnjati  -am nedov. (ā ȃ) 1. redko govoričiti: marnjali so brez konca in kraja / kaj boš zdaj marnjal 2. nar. koroško govoriti, pripovedovati: marnja po domače / marnjati o čem / marnjati s kom ♪
  25.      maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪

   7.665 7.690 7.715 7.740 7.765 7.790 7.815 7.840 7.865 7.890  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA