Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (7.726-7.750) 
- maločlénar -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz malo členov, Oligomeria: mnogočlenarji in maločlenarji ♪
- málokàm prisl. (á-ȁ) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla ♪
- málokatéri -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo ♪
- málokméčki -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo ♪
- malokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna ♪
- malokŕvnost -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov ♪
- malomeščàn in malomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan ♪
- malomeščánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost ♪
- malomeščánstvo -a s (ȃ) 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo ♪
- malomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost ♪
- maloprída m neskl. (ȋ) star., v imenovalniku ali tožilniku ničvreden človek, malopridnež: razglasiti koga za maloprida / ti maloprida ti tak ♪
- málta -e [u̯t in lt] ž (ȃ) gradbeni vezivni material iz peska, vode in apna: delati, mešati, nanesti malto; opeke so vezane z malto; strditev malte / cementna malta iz mivke ali peska, vode in cementa / apnena malta ♦ grad. podaljšana malta iz peska, vode, apna in cementa ♪
- maltéški -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov ♪
- maltretíranje -a s (ȋ) knjiž. grdo ravnanje, trpinčenje: po dolgem zasliševanju in maltretiranju so ga odpeljali v zapor ♪
- málva -e ž (ȃ) vrtn. okrasna rastlina z dlanastimi listi in belimi, rdečimi ali rožnatimi cveti; slezenovec ♪
- mámin -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mamo: mamin brat; mamini čevlji / mamin smehljaj / mamina smrt ∙ otr. sinek, si kaj mamin ali imaš rad mamo; iron. mamin ljubljenček, sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant ♪
- mámka -e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima zelo rada / kot nagovor stori, mamka, kakor želiš 3. v medmetni rabi, v zvezi (sveta) mamka božja izraža začudenje, nejevoljo: (sveta) mamka božja, ali je to mogoče, je kriknila ♪
- management -a [ménedžment] m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vodenje podjetja: visoko razvit management // vodilni uslužbenci: vrhovni management ♪
- manager in menedžer -ja [ménedžer] m (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki vodilni uslužbenec podjetja; direktor, ravnatelj: družbo upravljajo managerji; odločilna vloga managerjev 2. publ. voditelj, organizator zlasti v gospodarstvu: biti manager turistične agencije; dober, nesposoben manager / turistični manager // poslovni vodja moštva, skupine, posameznika v poklicnem športu, popevkarstvu: pevko je spremljal manager; manager boksarja; moštvo z managerjem in trenerjem ♪
- managerski in menedžerski -a -o [ménedžer-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na managerje ali managerstvo: opravljati managerske posle; prevzeti managerske naloge / managerska uprava / kandidati za managerske položaje v podjetjih / managerska bolezen bolezen, ki se pojavlja zlasti zaradi neprestane napetosti pri opravljanju organizacijskih in vodilnih del ♪
- managerstvo in menedžerstvo -a [ménedžer-] s (ẹ̑) 1. v kapitalistični ekonomiki sistem, v katerem je večina bistvenih odločitev zaupana managerjem: razvoj managerstva 2. publ. poslovno vodenje podjetja: neuspešno managerstvo; vprašanje managerstva se postavlja že nekaj časa / managerstvo v športu ♪
- manchestrski -a -o [ménče-] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Manchester: manchestrska industrija ♦ ekon. manchestrski liberalizem gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
- manchestrstvo -a [ménče-] s (ẹ̑) ekon. gospodarski liberalizem sredi 19. stoletja v Angliji ♪
- mandarín -a m (ȋ) v stari Kitajski višji državni uradnik: pripeljali so ga pred mandarina; mandarin najvišje stopnje ♪
- mandarína -e ž (ȋ) južno drevo ali grm s kratkopecljatimi listi in belimi cveti v šopih ali njen pomaranči podoben sad: kupiti kilogram mandarin; mandarine in pomaranče ♪
7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 
