Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (7.201-7.225) 
- kvantitéta -e ž (ẹ̑) navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na obseg, količina: izdelek mora imeti predpisano kvantiteto / kvantiteta lepote / prehod iz kvantitete v kvaliteto ◊ lingv. kvantitetna opozicija; izgovor glasu glede na trajanje ♪
- kvarljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) kvari: kvarljivo blago; hitro kvarljiva živila 2. zastar. škodljiv: kvarljive živali ♪
- kvartáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kvartače ali kvartanje: kvartaški izraz; kvartaška pravila / kvartaška soba / kvartaški dolgovi ♪
- kvartáti -ám nedov. (á ȃ) igrati igro s kartami: ves večer so kvartali; kvartati za denar; kvarta in pijančuje ♪
- kvartávec -vca m (ȃ) redko kvartač: kvartavci so sedeli za mizo in kvartali ♪
- kvartét -a m (ẹ̑) 1. muz. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet // izvajanje take skladbe: vadijo kvartet 2. muz. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet 3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev ♪
- kvartír -ja m (ȋ) pog. stanovanje, bivališče: dobiti, plačati kvartir; odpovedali so mu kvartir; daje mu kvartir in hrano / vzeti koga na kvartir ♪
- kvartírati -am nedov. in dov. (ȋ) zastar. nastanjevati: vojaki so kvartirali konje pri kmetih ♪
- kvartopírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvartopirce ali kvartopirstvo: kvartopirska družba / prevzela ga je kvartopirska strast ♪
- kvás -a m (ȃ) 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja ∙ ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa ♪
- kvasílo -a s (í) zastar. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: prebavno kvasilo ♪
- kvasína -e ž (í) knjiž. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: tvorba kvasin ♪
- kverulántstvo -a s (ā) knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem ♪
- kvéstor -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji ♪
- kvestúra -e ž (ȗ) 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi ♪
- kvesturín -a m (ȋ) slabš., v fašistični Italiji policist: skupina črno oblečenih kvesturinov ♪
- kvietístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kvietizem: zavzemal je kvietistično stališče / kvietistična morala ♪
- kvintét -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet // skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat ♪
- kvíšku prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodušnosti ♪
- l [èl in lǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, l êla tudi l-ja (ȅ ȇ; ǝ̏) trinajsta črka slovenske abecede: mali l; napisano z dvema l; cev ima obliko črke L // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči l ◊ lingv. mehki ali palatalni l [l'] izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev za zgornjimi zobmi; srednji l izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi jezična konica za zgornjimi zobmi; trdi ali velarni l [ł] iygovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu; deležnik na -l ♪
- lá m neskl., tudi lá lája (ȃ) muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici ♪
- lá ali là medm. (ȃ; ȁ) nadomešča zloge besedila pri petju: la la la la, je pela pri igri / lala, lala ♪
- labirínt -a m (ȋ) kraj, kjer se zablodi, blodnjak: tavati po labirintu; zaiti v labirintu; najti izhod iz labirinta; ekspr. ti hodniki so pravi labirint / ekspr. gozdni labirint; pren., ekspr. labirinti človeške duše // ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: labirint stopnišč in temnih hodnikov / knjiž.: labirint fraz; cel labirint laži in krivic ◊ anat. labirint del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem, blodišče; koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; kožnati labirint mehka, notranja plast labirinta; arheol. labirint zamotan sistem hodnikov in prostorov v stavbah na Kreti in v Egiptu ♪
- labód -a m (ọ̑) 1. velika vodna ptica z zelo dolgim, gibčnim vratom: labodi plavajo po jezeru; otroci krmijo labode; bel labod 2. plavalni obroč, katerega del predstavlja labodjo glavo: otrok se uči plavati z labodom ◊ astr. Labod ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; zool. labod grbec ali nemi labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor; labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
- labódji -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na labode: labodje jajce / ekspr. njen labodji vrat vitek in bel ∙ knjiž., ekspr. labodja pesem ali vznes. labodji spev pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo labódje prisl.: labodje bel ♪
7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 
