Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (7.065-7.089)


  1.      kromátičen  -čna -o prid. (á) muz. ki je iz poltonov: kromatični sistem / kromatična harmonika harmonika, pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha isti ton; kromatična lestvica lestvica, ki ima v obsegu oktave samo poltone ◊ fiz. kromatična aberacija napaka leče zaradi nepravilnega prenašanja barv ♪
  2.      kromo...  ali krómo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na krom: kromograf, kromosfera; kromolitografija ♪
  3.      krómov  tudi krômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na krom: nahajališče kromove rude / očistiti posodo s kromovim praškom / kromov galun kalijev kromov sulfat, ki se uporablja zlasti za strojenje; kromov oksid, sulfat; kromova kislina ◊ metal. kromovo jeklo jeklo, ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma; usnj. kromovo strojenje strojenje z raztopino kromovega bazičnega sulfata; kromovo usnje usnje, strojeno z raztopino kromovega bazičnega sulfata ♪
  4.      krompír  -ja m (ȋ) kulturna rastlina z bledo vijoličastimi ali belimi cveti ali njeni užitni gomolji: letos krompir gnije; krompir ima cimo; kopati, osipavati, saditi krompir; lupiti krompir; debel, droben krompir; krompir je že kuhan; gomolj, podoben krompirju; krompir z belim, rumenim mesom; boljša domača sorta krompirja / beli, industrijski, jedilni, semenski krompir; mlad(i) krompir / ocvrt(i), pečen(i), pražen(i), pretlačen(i) krompir / pire krompir krompirjev pire; krompir v kosih olupljen, zrezan na kose in kuhan; krompir v oblicah kuhan neolupljen ∙ pog., ekspr. imeti krompir doživeti nepričakovano ugoden, dober izid, konec česa; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti ♦ agr. nakaliti krompir z ustrezno temperaturo in vlažnostjo doseči kaljenje pred sajenjem ♪
  5.      krompírjev  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krompir: krompirjev gomolj; krompirjev grmič, list; krompirjeva cima / krompirjevi olupki / različne krompirjeve sorte / krompirjevi cmoki, svaljki iz krompirjevega testa; krompirjev golaž; krompirjevi lističi na lističe narezan krompir, pečen na olju ali masti; krompirjev pire; krompirjevi žganci; krompirjeva juha; krompirjeva moka; krompirjeva solata na rezine narezan kuhani krompir, začinjen z oljem in kisom ◊ agr. krompirjeva plesen glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov; gastr. krompirjevo testo testo iz moke in krompirja ♪
  6.      krónast  -a -o prid. (ọ̑) redko podoben kroni 1: kronasto pokrivalo ♦ agr. kronasti obiralnik obiralnik za sadje s kovinskim obročem na dolgi palici in vrečico pod njim; kronasti zamašek zamašek v obliki kovinske kapice ♪
  7.      krónati  -am dov. in nedov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: kronali so ga z vsemi častmi; prestolonaslednika so kronali za cesarja; dal se je kronati za kralja obeh dežel / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo // nedov., ekspr., redko krasiti kot krona: čudovita kupola je kronala stolp / sonce krona mesto 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: s tem dejanjem je kronal svoje delo, početje / veliko priznanje je kronalo njegov trud 3. nedov., pog., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: že kar preveč ga krona / žena mu ga krona krónan -a -o: kronan vladar; vsi poskusi niso bili kronani z uspehom ∙ pog., ekspr. ti si kronan(i) osel zelo neumen, nespameten; ekspr. kronana glava vladar ♪
  8.      kronístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kroniste ali kroniko: kronističen popis revolucije; kronističen pregled dogodkov / noče biti samo kronističen registrator ♪
  9.      kroníšče  -a s (í) arhit. zgornji nazobčani del stolpa ali trdnjavskega obzidja: belo kronišče ♪
  10.      kronométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund: gledati na kronometer // šport. štoparica: sprožiti kronometer / dirka na kronometer dirka, pri kateri tekmovalci startajo posamezno, v presledkih po eno ali več minut ♪
  11.      krónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na krono: kronski dragulji / kronska posest, zemlja; upravitelj kronskega imetja / visoka kronska čast / kronska dežela kronovina ◊ fiz., kem. kronsko steklo steklo, ki vsebuje alkalijske kovine ter kalcij in svetlobo zelo malo razklanja; strojn. kronska matica matica, ki ima na čelni strani radialne žlebiče ♪
  12.      kropílec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) v krščanskem okolju kdor kropi: kropilci so molče stali ob mrtvaškem odru ♪
  13.      kropnjáča  -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop ♪
  14.      krôtek  in kroták krôtka -o tudi -ó prid., krotkéjši (ó ȃ ó) 1. ki človeka ne napada, mu ne povzroča težav: krotek pes, vol / krotka čreda / ko so se konji izdivjali, so postali krotki / ekspr. zver je bila čisto krotka v njenih rokah 2. raba peša miren, poslušen, ponižen: krotek in ponižen človek; dobil je krotko ženo; krotek kot jagnje / ekspr. v trenutku je bila krotka // ki izraža, kaže mirnost, poslušnost, ponižnost: njen pogled je bil krotek / krotke oči / krotek značaj 3. ekspr. ki se pojavlja v neizraziti obliki: nalivu je sledil krotek dež; krotka sapa ◊ čeb. krotke čebele čebele, ki ne pikajo rade krôtko in krotkó prisl.: gleda krotko in vdano; krotko prenašati trpljenje ♪
  15.      krotênje  -a s (é) glagolnik od krotiti: krotenje podivjane živali / krotenje upornikov / krotenje jeze, strahu ♪
  16.      krotílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor kroti navadno (divje) živali: krotilec kač, levov / krotilec konj / slabš. bil je krotilec, ne pa vzgojitelj ♪
  17.      krotílnica  -e ž (ȋ) prostor, kjer se krotijo navadno (divje) živali: krotilnica zveri ♪
  18.      krotítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krotiti: krotitev podivjane živali / krotitev želja ♪
  19.      kròv  krôva m (ȍ ó) 1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov ∙ ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi ♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme 2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev // dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov ♪
  20.      krôven  -vna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na krov: belo pobarvani krovni deli ladje; krovna ograja / odpreti krovno lino 2. ki kaj pokriva, zapira: tank z močno krovno ploščo; krovno steklo akvarija ◊ anat. krovno tkivo plast celic na površini kože ali sluznice; povrhnjica; bot. krovni list list, ki pokriva cvet; krovna luska; krovno tkivo plast celic, ki pokriva nadzemne in podzemne dele rastline; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; krovna služba služba pri vzdrževanju ladje, zlasti krovne opreme, in pri delih s tovorom; zool. krovno perje perje, ki pokriva odraslo ptico ♪
  21.      krôvnica  -e ž (ȏ) 1. šport. krov, zlasti pri kajaku, kanuju: zaradi odprte krovnice ga je zalivala voda 2. redko (strešna) letev: pribiti krovnico ♪
  22.      krôvski  -a -o prid. (ó) nanašajoč se na krovce ali krovstvo: krovska dela / krovski klepar; krovski mojster ♪
  23.      króžec  -žca m (ọ̑) manjšalnica od krog: risati črte in krožce / na stropu so migetali svetlobni krožci; krožci valov / repo je rezal na tanke krožce ♦ bot. čebulni krožec osrednji del čebulice ♪
  24.      króžen  -žna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na krog ali kroženje: krožni izsek, lok; prehajati iz krožne oblike v spiralo / krožna cesta; krožna planinska pot / stavba ima krožni hodnik; krožni trdnjavski zid / krožno dirkališče, tekališče / satelit je opravil krožno pot okoli zemlje ◊ anat. krožna mišica mišica, ki zapira in odpira odprtino; ekon. krožno gibanje denarja; fiz. krožno gibanje gibanje po krožnici; krožno valovanje valovanje, ki se v ravnini širi enakomerno na vse strani; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; strojn. krožno hlajenje hlajenje stroja s sklenjenim tokom zraka ali vode; šport. krožni obrat obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva; krožna (kolesarska) dirka dirka po krožni progi; tur. krožno potovanje potovanje, pri katerem se na izhodišče ne vrača po isti poti króžno prisl.: krožno se gibati ♪
  25.      króženje  -a s (ọ́) glagolnik od krožiti: enakomerno kroženje vode, zraka / kroženje krvi po telesu / kroženje zemlje okrog sonca / po večurnem kroženju nad mestom se je spustil na letališče / kroženje uradnih spisov / hotel je preprečiti kroženje takih govoric / kroženje denarja, kapitala ♪

   6.940 6.965 6.990 7.015 7.040 7.065 7.090 7.115 7.140 7.165  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA