Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (6.951-6.975)


  1.      krdélen  -lna -o (ẹ̑) pridevnik od krdelo: krdelne živali ♪
  2.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov ♪
  3.      kréč  -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: skorjasti kreč ♪
  4.      kréda  -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje ◊ obrt. snov za beljenje iz kaolina ♪
  5.      kreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati kredit: kreditirati zasebne kmete // s kreditom omogočiti kako delo: kreditirati izvoz; banka kreditira več objektov / žarg. nakupe so jim kreditirali dali na kredit ♪
  6.      krégati  -am nedov. (ẹ̑) pog. opominjati, oštevati: če je jokal, ga je kregal; mati jo je večkrat kregala; kregati učenca zaradi malomarnosti; glasno ga je kregal / za vsako stvar me krega krégati se 1. prepirati se, prerekati se: kregali so se za nepomembne reči; še vedno se krega z dekletom; kar naprej sta se kregala 2. redko jeziti se, hudovati se: vedno se krega nanj ● otr., v krščanskem okolju bogec se krega grmi; ekspr. ptiči se kregajo glasno čivkajo, pojejo ♪
  7.      krehetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. govoriti s hripavim glasom: ves čas je nekaj krehetal krehetáti se smejati se s hripavim glasom: pijanci so peli in se krehetali ♪
  8.      kreírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja zlasti v gledališki umetnosti, ustvarjati: iz razočaranja kreira fiktivni svet; v tem nastopu je kreiral eno svojih najboljših vlog / kreirati Hamleta // obl. uresničevati svoje izvirne zamisli na področju mode: za pomlad so kreirali nove kostime 2. knjiž. dajati komu, čemu bistvene značilnosti, oblikovati: kot umetnika so ga kreirali predvsem klasiki; kreirati zunanjo politiko / v svojih delih je skušal kreirati nov svet kreíran -a -o: prodaja kreiranih modelov ♪
  9.      krèk  medm. (ȅ) posnema glas čigre ali nekaterih drugih ptic: krek, krek, vrešči čigra ♪
  10.      kréma  -e ž (ẹ̑) 1. mazilo za nego, zaščito kože: uporabljati kremo; natreti obraz, roke s kremo; kreme in dišeča olja / čistilna krema; dnevna, nočna krema; mastna krema ki vsebuje veliko maščobe; krema za sončenje // sredstvo za čiščenje, loščenje: namazati čevlje s kremo / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivska krema; krema za čevlje; krema za zobe 2. gostejša slaščica iz jajc, smetane, sladkorja z različnimi dodatki: postreči s kremo ◊ gastr. krema nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov; kozm. hranilna krema ki vsebuje veliko za kožo hranilnih snovi; regenerativna krema ♪
  11.      krematórij  -a m (ọ́) stavba, prostor, kjer se sežigajo mrliči: zgraditev krematorija; pokopališče s krematorijem ♪
  12.      krêmen  -éna m (é ẹ́) zelo trda in krhka kamnina steklenega sijaja: lomiti kremen; zrna kremena; po značaju je trd kot kremen / kremen in jeklo; pren., pesn. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim (O. Župančič) ♦ min. kristalna ali zrnata oblika kremenice // kos, del te kamnine: ukresati iskro iz kremena; konji so dirjali tako, da je letel kremen izpod kopit / puška na kremen kremenjača ♪
  13.      kreníti  krénem dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil // raba peša, s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj 2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti na desno, v levo, v stran; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam // navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh 3. redko narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere ● redko kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke ♪
  14.      krépdešín  -a m (ẹ̑-ȋ) tekst. tkanina za ženske obleke, bluze in podlogo iz svile ali rejona: večerna obleka iz krepdešina ♪
  15.      krepél  -i [eu̯] ž (ẹ̑) star. krepelce, krepelec: za njim je vrgel krepel // nav. mn. noga ali roka: imaš čisto prezeble krepeli ♪
  16.      krepêlce  -a s (ē) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pobral je krepelce in ga vrgel za njim; s krepelcem ga je udaril po glavi // slabš. puška, navadno starinska: krepelce je imel obešeno čez ramo ♪
  17.      krepêlec  -lca m (é) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pod noge mu je vrgel krepelec; smolnat krepelec // slabš. puška, navadno starinska: na rami je nosil dolg krepelec ♪
  18.      krepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od krepiti: krepitev mišic, organizma; vaja za krepitev nog / krepitev glasu / krepitev miru in varnosti; notranja krepitev države; krepitev socializma ♪
  19.      krepósten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. star. pošten, neoporečen: urediti okoliščine, da se bodo ljudje oblikovali v krepostne člane skupnosti / iron.: kaj si tako kreposten, popij malo zmeren, zdržen; v mladih letih ni bila ravno krepostna 2. rel. ki vztrajno obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: krepostna žena / krepostno življenje ♪
  20.      krés  -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresóvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje 2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer // ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora ● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati ◊ etn. skakati čez kres ♪
  21.      kresáti  kréšem nedov., krêši krešíte; krêsal (á ẹ́) 1. tolči, udarjati s čim ob kaj trdega, tako da pride do trenja in nastanejo iskre: dolgo je kresal, ognja pa ni mogel narediti; kresal je kremen ob kremen; kresati s kamnom; tekel je, da se je vse kresalo / ekspr. kresati žveplenke prižigati // v zvezi z ogenj, iskre s takim tolčenjem, udarjanjem delati ogenj, iskre: začel je kresati ogenj / ekspr. konjska kopita krešejo iskre 2. ekspr. počasi, težko hoditi: za njim je kresal starec; kresali so v hrib / pog. kresal jo je kar po sredi ceste 3. redko delati, ustvarjati kaj z živahnim, domiselnim pripovedovanjem: začel je kresati burke; kresati dovtipe, ideje ◊ lov. pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi kresáti se 1. večkrat močno zasvetiti (se): iskre, strele so se kresale; pren., ekspr. iz črnih oči so se kresali ognji // ekspr. nastajati, pojavljati se: ves večer so se kresale predrzne misli / mnenja se krešejo 2. z nogo tolči ob svojo drugo nogo: konj se kreše ♪
  22.      kresílen  -lna -o [tudi u̯n] prid. (ȋ) nanašajoč se na kresilo: kresilna naprava / kresilni kamen kremen; kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah ♪
  23.      kresník  -a m (í) redko kresovalec: kres je že dogoreval in kresniki so se odpravljali domov ◊ agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida ♪
  24.      krêsniti  -em, tudi kresníti in krésniti -em dov. (é ȇ; ȋ ẹ́ ẹ̑) 1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega: rezilo kresne ob kamen / sunkovito je kresnil z vžigalico po škatlici // pog., ekspr. udariti: s puškinim kopitom ga je kresnil po glavi; molči, ali pa te kresnem 2. pog., ekspr., v zvezi z jo začeti hoditi: kresnil jo je kar po bližnjici ● žarg., lov. na lovu je kresnil petelina ustrelil ♪
  25.      kréša  -e ž (ẹ́) bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše ◊ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium ♪

   6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA