Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (6.540-6.564)



  1.      kómoren  -rna -o prid. (ọ̑) lit., muz. ki se izvaja, predvaja a) z manjšim številom izvajalcev: komorna glasba; komorno petje / komorna gledališka umetnost / komorna zasedba b) za manjše število poslušalcev: komorni koncert / komorno filmsko delo / izvedbi je dal izrazito komorni ton // ki sestoji iz manjšega števila izvajalcev: komorni ansambel; komorni pevski zbor; ustanovili so stalno komorno skupino / komorno gledališče ◊ fiz., muz. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; metal. komorna peč peč z enim ali več zaprtimi prostori za ogrevanje (različnih) materialov; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove kómorno prisl.: komorno zasnovan spored
  2.      kómornik  in komórnik -a m (ọ̑; ọ̑) 1. zgod. visok uslužbenec na vladarskem dvoru, odgovoren zlasti za gospodarska ali finančna vprašanja: kralj je sklical svoje komornike / bil je imenovan za častnega komornika 2. v nekaterih deželah vladarjev, plemičev osebni služabnik: spletke komornikov
  3.      kompaníja  -e ž () 1. v stari Avstriji četa: četrta kompanija je ostala na položaju; napadli so s celo kompanijo / bilo nas je za celo kompanijo 2. pog., ekspr. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; družba: to je imenitna kompanija; sprejeli so ga v svojo kompanijo; fantovska kompanija ∙ pog., ekspr. fanta sta kradla v kompaniji skupaj, družno 3. zastar., navadno s prilastkom, v kapitalistični ekonomiki podjetje z več solastniki ali delničarji; družba: večino rudnikov so pokupile tuje kompanije; bil je predsednik velike monopolistične kompanije
  4.      kompanjón  -a m (ọ̑) 1. pog. kdor s kom sodeluje, zlasti pri nepoštenih dejanjih: izberi si drugega kompanjona / prišel je s svojimi starimi kompanjoni tovariši, prijatelji 2. zastar. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik: nesoglasja med kompanjoni
  5.      komparácija  -e ž (á) ugotavljanje enakosti, podobnosti ali različnosti med dvema ali več lastnostmi, značilnostmi; primerjava: komparacija med starim in novim stanjem ◊ lingv. stopnjevanje; lit. primera
  6.      kómparativ  -a m (ọ̑) lingv. oblika, ki izraža višjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; primernik: nepravilno tvorjen komparativ
  7.      komparativíst  -a m () strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost
  8.      kompásen  in kómpasen -sna -o prid. (; ọ̑) nanašajoč se na kompas: kompasna orientacija / kompasna igla ♦ navt. kompasni kotlič naprava iz nemagnetne kovine, v kateri je nameščena magnetna roža; kompasna hišica naprava iz nemagnetne kovine ali iz lesa, v kateri je nameščen kompasni kotlič
  9.      kompáva  -e ž () bot. rastlina s pernato deljenimi, bodičastimi listi in belkastimi ali rdečkastimi cveti v koških, Carlina: tam raste le kompava in grmovje
  10.      kompenzácija  -e ž (á) glagolnik od kompenzirati: takšno pisanje je nekakšna kompenzacija za podzavestne bolečine; to dela zaradi kompenzacije manjvrednostnega kompleksa / beli je izgubil figuro brez kompenzacije ♦ ekon. kompenzacija obračunavanje zunanjetrgovinskih terjatev in obveznosti med dvema državama, nastalih iz zamenjave blaga; jur. kompenzacija (raz)žalitve opustitev kaznovanja ali milejše kaznovanje zaradi obojestranske (raz)žalitve
  11.      kompenzátor  -ja m () teh. naprava za izravnavanje ali odpravljanje razlik v gibanju, raztezanju, električni napetosti: namestiti kompenzator
  12.      kompenzírati  -am dov. in nedov. () zaradi izgube, pomanjkanja česa narediti, sprejeti kaj drugega; nadomestiti, nadoknaditi: otroci, ki niso bili deležni ljubezni staršev, to pozneje na različne načine kompenzirajo; kompenzirati telesne pomanjkljivosti z večjo delavnostjo / šahist kompenzira izgubo figure z dvema kmetoma // publ. izravnati, uravnovesiti: povečan uvoz je treba kompenzirati z večjim izvozom / občutek krivde so kompenzirali z visokim standardom ◊ elektr. kompenzirati izenačiti porabo induktivne jalove energije s kapacitivno; mat. kompenzirati izpustiti, uničiti enaka člena na obeh straneh enačbe; med. kompenzirati srčno napako zmanjšati, ublažiti jo s povečano dejavnostjo srčne mišice; navt. kompenzirati kompas čimbolj zmanjšati vpliv ladijskega magnetizma na delovanje kompasa
  13.      kompeténca  -e ž (ẹ̑) obseg, mera odločanja, določena navadno z zakonom; pristojnost, pooblastilo: s tem je presegel svojo kompetenco / poslanci niso priznavali kompetenc državnemu zboru // področje dejavnosti: razmejitev kompetenc zveznih in republiških organov / izdelava spada v njihovo kompetenco
  14.      kompeténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kompetenco: natančneje bo treba določiti kompetenčna področja posameznih organov ♦ jur. kompetenčni spor spor med sodišči ali upravnimi organi zaradi kompetenc, spor o pristojnosti
  15.      kompetènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) knjiž. kandidat, prosilec: za to mesto je veliko kompetentov / sprejeli bodo le najbolj kvalificirane kompetente
  16.      kompilátorski  -a -o prid. () nanašajoč se na kompilatorje ali kompilacijo: ne potrebujemo kompilatorskih del / kompilatorske metode
  17.      kompléks  -a m (ẹ̑) 1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu // nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino 2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak // z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov 3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov // skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame 4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivostimed. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta
  18.      kompléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapletenkem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk kompléksno prisl.: življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno
  19.      komplét  -a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. iz različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota: če dobiš komplet, ga kupi, sicer ne / v kompletu je deset vzorcev / priročni sanitetni komplet; knjižnici manjka nekaj kompletov časopisov; komplet orodja 2. dvodelno ali večdelno oblačilo, zlasti žensko, navadno iz enakega blaga: prikazali so pletene ženske komplete; športni komplet; komplet tričetrtinskega plašča in krila / dvodelni, tridelni komplet
  20.      kompletírati  -am dov. in nedov. () dodati manjkajoče, izpopolniti: s tem izvodom je kompletiral knjižno zbirko / z dokupom posameznih parcel bodo kompletirali velike zemljiške komplekse
  21.      komplicíranost  -i ž () lastnost, značilnost kompliciranega, zapletenost: pretirana kompliciranost programa / nekatere živali presenečajo s svojo kompliciranostjo / stilna kompliciranost pesmi
  22.      komplicírati  -am nedov. in dov. () delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale; številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira ♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja // delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o 1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran 2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek 3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe ◊ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
  23.      komplimènt  -ênta m ( é) nav. ekspr. občudovanje, pohvala, izražena komu neposredno, poklon: kompliment ji je prijal; takšnemu komplimentu ni mogla verjeti / vsi ji dajejo komplimente jo hvalijo; drug drugemu so delali komplimente / zanje je bil to velik kompliment priznanje // vljudnost, vljudnostna pohvala: to je rekel samo zaradi komplimenta / prosim za vaše mnenje, pa brez komplimentov
  24.      komponíst  -a m () kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov; operni, zborovski komponist; komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju ◊ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije
  25.      kompót  -a m (ọ̑) celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota

   6.415 6.440 6.465 6.490 6.515 6.540 6.565 6.590 6.615 6.640  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA