Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (640-664)

640.      nalívanje  -a s (í) glagolnik od nalivati: nalivanje vina / nalivanje kozarcev z vinom / nalivanje z žganjem ♪
641.      nalívati  -am nedov., tudi nalivájte; tudi nalivála (í) 1. spravljati kam kaj tekočega: nalivati mleko, olje v posodo; nalivala si je kave 2. polniti s tekočino: gostom je nalival kozarce; nalivati do roba; nalivati kozarce s pivom // ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): prijatelji so ga nalivali z vinom nalívati se ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se nalivali v gostilni / kar naprej se naliva z limonado ♪
642.      nalívek  -vka m (ȋ) knjiž. pijača, ki se pripravi tako, da se polijejo (zdravilne) rastline z vročo vodo; oparek, poparek: nalivek iz kuminovega semena ♪
643.      nalíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki je za nalivanje: nalivna odprtina 2. v zvezi nalivno pero priprava za pisanje, ki se polni s črnilom: ima novo nalivno pero; pisati z nalivnim peresom / zlato nalivno pero ♪
644.      nalívka  -e ž (ȋ) v ruskem okolju žgana pijača, navadno iz jagod: piti nalivko ♪
645.      nalívnik  -a m (ȋ) nalivno pero: pisati z nalivnikom ♪
646.      nalízati se  tudi nalizáti se -lížem se dov. (í á í) 1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po lizanju česa, navadno sladkega: nalizati se medu, sladoleda 2. slabš. zadovoljiti svojo potrebo, željo po poljubljanju: ali se nista še nalizala / dolgo se nista mogli nalizati in najokati nehati poljubljati ♪
647.      napajalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se napajajo živali: gnati živino na napajališče / cementno napajališče ob cesti ♪
648.      nastáli  -a -o prid. (á) ki je rezultat določenega postopka, dogajanja: iz hrustanca nastale kosti; oceniti nastalo škodo / z oslabljenim pomenom: izkoristiti nastali položaj; v nastali gneči je izgubila torbico; priložnostno nastale pesmi; prim. nastati ♪
649.      natalitéta  -e ž (ẹ̑) število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost: nataliteta pada, raste; dežela ima nizko, visoko nataliteto; nataliteta je večja kot mortaliteta ♪
650.      natalíti  -ím dov., natálil (ȋ í) teh. 1. s taljenjem priti do določene količine česa: nataliti nekaj kositra 2. nekoliko staliti: vročina je natalila kontakte ♪
651.      naturálije  -lij ž mn. (á ȃ) pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah ♪
652.      naturalíst  -a m (ȋ) predstavnik naturalizma: francoski naturalisti ♪
653.      naturalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na naturaliste ali naturalizem: naturalistični pisatelji / naturalistični roman; naturalistična drama; naturalistična slika / naturalistično prikazovanje naturalístično prisl.: življenje svojega kraja je opisoval naturalistično ♪
654.      naturalizácija  -e ž (á) glagolnik od naturalizirati: vložiti prošnjo za naturalizacijo / naturalizacija priseljencev ♪
655.      naturalízem  -zma m (ȋ) evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved: predstavniki naturalizma / francoski, slovenski naturalizem ♦ filoz. naturalizem filozofska smer, ki ima naravo za edino pravo bit in za osnovo vsega dogajanja; ped. pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi ♪
656.      naturalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. dati državljanstvo: na njegovo prošnjo so ga naturalizirali; pren., knjiž. naturalizirati ideje naturalizírati se knjiž. prilagoditi se novemu okolju, udomačiti se: po rodu je Jeseničan, a se je že naturaliziral v Mariboru naturalizíran -a -o: naturalizirani državljani; v Parizu naturalizirani Slovenci ♪
657.      navalíti  -ím dov., naválil (ȋ í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal ♪
658.      nèizmalíčen  in nèzmalíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni izmaličen: kljub hudemu udarcu je ostal obraz neizmaličen / neizmaličena resnica; neizmaličeno poročilo ♪
659.      nèkalív  tudi nèkaljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni kaliv: nekalivo seme ♪
660.      nèkapitalístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kapitalističen: nekapitalistično gospodarstvo / nekapitalistični gospodarski sistem ♪
661.      nèkvalificíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu ♪
662.      nèkvalitéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni kvaliteten, ni dober: nekvalitetno blago / nekvalitetno čtivo nèkvalitétno prisl.: nekvalitetno izdelan ♪
663.      nèmaterialístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati ♪
664.      nèmuzikáličen  -čna -o prid. (ȅ-á) ki ni muzikaličen: nemuzikalični ljudje ♪

   515 540 565 590 615 640 665 690 715 740