Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (5.990-6.014)


  1.      kamílica  -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
  2.      kamno...  ali kámno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar ♪
  3.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč ♪
  4.      kamnolómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder ♪
  5.      kamnoséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje ♦ teh. kamnoseška žaga ♪
  6.      kamnovŕt  tudi kamenovŕt -a m (ȓ) zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač ♪
  7.      kámor  prisl. (ȃ) navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli ♪
  8.      kámor  vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
  9.      kamóra  -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi ♪
  10.      kámorkóli  in kámor kóli prisl. (ȃ-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli ♪
  11.      kámorkóli  in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo ♪
  12.      kampánja 2 -e ž (ā) knjiž., v italijanskem okolju ravnina, ravna pokrajina: vozila sva se po toskanski kampanji ♪
  13.      kampírati  -am tudi campírati -am [druga oblika kam- in kem-] nedov. (ȋ) pog. bivati, živeti v kampu: ni stanoval v hotelu, raje je kampiral; kampirati na morski obali / ob robu gozda kampirajo vojaki taborijo ♪
  14.      kámpo  -a m (ȃ) žarg., zlasti v italijanskem okolju (koncentracijsko) taborišče: v kampo je prišel nov komandant ♪
  15.      kamuflírati  -am nedov. in dov. (ȋ) voj. zakrivati vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: tanke so kamuflirali na robu gozda; vojak se zna dobro kamuflirati; pren., ekspr. kamuflirali so svojo dejavnost kamuflíran -a -o: kamuflirana ladja ♪
  16.      kán 1 -a m (ȃ) 1. zlasti pri Mongolih, nekdaj poglavar, vladar: prijezdil je kan s svojimi konjeniki / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Džingis kan 2. kot zapostavljeni pristavek k moškemu imenu, v nekaterih azijskih deželah plemič: Jahija kan ♪
  17.      kána  -e ž (ā) bot. visoka okrasna rastlina z velikimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Canna generalis ♪
  18.      kánafas  -a m (ȃ) tekst. trda bombažna ali lanena tkanina, zlasti za vmesno podlogo pri oblekah: všiti kanafas / krojaški kanafas ♪
  19.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  20.      kanálščina  -e ž (ȃ) pristojbina za uporabo kanalizacije: plačevati, pobirati kanalščino ♪
  21.      kanárski  -a -o prid. (ȃ) geogr., v zvezi kanarski tok morski tok, ki teče od severa mimo Kanarskih otokov in ob afriški obali proti jugu: hladen kanarski tok ♪
  22.      káncer  -ja m (á) med. skupek izrojenih malignih celic tkiva povrhnjice, rak: kancer in sarkom ♪
  23.      kanclíjščina  -e ž (ȋ) pog., slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: boj proti kanclijščini ♪
  24.      kancóna  -e ž (ọ̑) v italijanskem okolju popevka: pevec popularnih kancon ◊ lit. romanska lirska pesem v kiticah; muz. večglasna vokalna skladba lahkotnejšega značaja ♪
  25.      kandidát  -a m (ȃ) 1. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo, naslov: prijavilo se je več kandidatov; kandidat za razpisano delovno mesto / opozicijski, poslanski, predsedniški kandidat / ekspr. sem kandidat za odhod bom odšel // kdor izpolnjuje pogoje za kaj, navadno za službo, naslov: predlagati kandidata; niso mogli dobiti primernega kandidata; kandidat za naslov svetovnega prvaka; kot kandidat bi prišel v poštev samo on / olimpijski kandidat športnik, ki izpolnjuje pogoje za tekmovanje na olimpiadi / ekspr. v takšnih pogojih je resen kandidat bolezni bo zbolel ♦ šah. mojstrski kandidat 2. kdor se prijavi k izpitu ali opravlja izpit: vsi kandidati so opravili izpit; oceniti kandidata / izpitni kandidat ♪

   5.865 5.890 5.915 5.940 5.965 5.990 6.015 6.040 6.065 6.090  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA