Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (5.776-5.800)


  1.      jerihónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline ∙ jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen ♦ bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica ♪
  2.      jêrmen  -éna m, mn. stil. jerména s (é ẹ́) 1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo; prišiti jermene k nahrbtniku; zapeti, zategniti jermen; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada; čelni jermen ki se daje na čelo; čezramni jermen; pasji jermen na katerem se vodi pes; jermen za hlače ki drži hlače v pasu // ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene; splesti bič iz jermenov; prevezati z jermenom; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke ∙ ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal 2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen; nadeti, natakniti jermen na jermenico; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico ◊ lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj; klinasti jermen ki ima trapezast prerez; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep ♪
  3.      jerménarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jermenarje ali jermenarstvo: jermenarski nož / jermenarski pomočnik / jermenarska obrt ♪
  4.      jérob  -a m (ẹ̄) star. varuh, skrbnik: imeti jeroba; postaviti siroti jeroba; skrben jerob / biti za jeroba / iron. izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi (I. Cankar) ♪
  5.      jêrsey  -a tudi džêrsi -ja [džersi -ja] m (ȇ) zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseya; neskl. pril.: jersey kostim ♦ vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jersey govedo govedo jersey pasme ♪
  6.      jêsen  -éna m (é ẹ́) visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom: košati jeseni / pog. pohištvo iz jesena jesenovega lesa ♦ bot. mali jesen z belimi cveti, Fraxinus ornus; veliki jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior ♪
  7.      jesén  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑) 1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ♦ astr. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen 2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja ♪
  8.      jesénovec  -vca m (ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen ♪
  9.      jesénovka 1 -e ž (ẹ́) redko palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko ♪
  10.      jesénovka 2 -e ž (ẹ́) vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum ♪
  11.      jesénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas // nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska ◊ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen ♪
  12.      jésti  jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal ♪
  13.      jéša  -e ž (ẹ́) nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: žarenje oglja na ješi; vroč ko ješa ♪
  14.      jéšča  -e ž (ẹ́) 1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo; črevesna, želodčna ješča 2. nar. hrana, jed: nositi ješčo oračem ♪
  15.      jéščnost  -i ž (ẹ́) lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov ♪
  16.      jéšprenj  -a in jêšprenj -énja m (ẹ́; é ẹ́) oluščena ječmenova zrna: dati ješprenj v klobase; napraviti ješprenj iz ječmena / v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol / skuhati ješprenj; ješprenj s prekajeno svinjsko kračo ♪
  17.      jéti  jámem dov., jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt (ẹ́ á) star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l začeti, pričeti: odpre knjigo in jame brati; počasi so se jeli odpravljati; jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili ♪
  18.      jetník  -a m (í) nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost; odpeljati jetnika na zaslišanje; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik; pren. človek je jetnik navad ♦ jur. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe ♪
  19.      jetníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jetnike: jetniške barake, celice / progaste jetniške obleke / jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu ♪
  20.      jétrn  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na jetra: jetrni obseg / jetrne bolezni, funkcije / žarg. jetrna dieta dieta za bolne na jetrih / jetrna pašteta / tapete jetrne barve ◊ anat. jetrni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra; gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke; jetrna klobasa klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter; med. jetrna ciroza ♪
  21.      jétrnica  -e ž (ẹ̑) klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter: delati jetrnice; krvavice in jetrnice ♪
  22.      jetrnják  -a m (á) nav. mn., bot. mahovi z dvoredno olistanimi ali ležečimi, listom podobnimi stebli, Hepaticae ♪
  23.      jézdec  -a [dǝc] m (ẹ̑) 1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas; krdelo jezdecev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci 3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece; pregraditi ulice s španskimi jezdeci ◊ adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; rel. apokaliptični jezdeci ♪
  24.      jézden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na jezdenje: tovorne in jezdne živali / jezdna pot / jezdni bič jahalni bič; jezdni konj jahalni konj ♪
  25.      jézditi  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa jezdèč -éča -e: star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec ♪

   5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA