Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (476-500)
- kristalíti -ím in kristáliti -im nedov. (ȋ í; ȃ) min. prehajati v kristalno obliko: ta snov rada kristali ♪
- kristáliti se -im se nedov. (ȃ) knjiž. svetiti se, bleščati se: na vzhodu so se kristalile gore ♪
- kristalizácija -e ž (á) glagolnik od kristalizirati: kristalizacija proteinskih snovi; aparat za kristalizacijo / kristalizacija sladkorja / ideološka kristalizacija; prišlo je do kristalizacije stališč ♪
- kristalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kristalizacijo: kristalizacijska oblika ♦ metal. kristalizacijska kal ♪
- kristalizátor -ja m (ȃ) 1. kem. naprava, v kateri kaj kristalizira: prodati kristalizator; dati v kristalizator 2. kem. snov, ki pospešuje kristalizacijo drugih snovi: ta snov je dober kristalizator 3. publ., ekspr. kdor daje čemu dokončno, jasno obliko, podobo: idejni kristalizator / knežji dvori so postali kristalizatorji kulturnih prizadevanj ♪
- kristalizírati -am nedov. in dov. (ȋ) prehajati v kristalno obliko: ta snov kristalizira pri zelo nizki temperaturi / jod kristalizira v sivo črnih kristalih kristalizírati se ekspr. dobivati dokončno, jasno obliko, podobo: postopno so se kristalizirala enotna družbenopolitična izhodišča / okus se mu kristalizira kristalizíran -a -o: kristaliziran kremen ♪
- krščánskosocialístičen -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na krščanski socializem: krščanskosocialistična gibanja ♪
- kúhalica -e ž (ú) nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga) ♪
- kvalificíranje -a s (ȋ) glagolnik od kvalificirati: sistematično kvalificiranje delovne sile / pojavljajo se nasprotja o kvalificiranju take komisije ♪
- kvalificíranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost kvalificiranega: kvalificiranost delovne sile / kvalificiranost odgovorov ♪
- kvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani
delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazba ♦ soc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov ♪
- kvalifikácija -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije ♪
- kvalifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvalifikacijo: kvalifikacijska struktura prebivalstva / kvalifikacijski izpit ♦ šport. kvalifikacijsko tekmovanje tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje ♪
- kvalifikátor -ja m (ȃ) lingv. beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo ♪
- kvalifikátorski -a -o prid. (ȃ) lingv., navadno v zvezi kvalifikatorsko pojasnilo (dogovorjena) besedna zveza, ki natančneje opredeljuje pomen leksikalne enote ali njene sintaktične značilnosti ♪
- kvalitatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kvaliteto: pomemben kvalitativni razvoj gospodarstva; kvantitativne in kvalitativne razlike; kvalitativne spremembe človekove narave / kvalitativno proučevanje ◊ kem. kvalitativna analiza postopek, pri katerem se s kemičnimi reakcijami ugotavljajo vrste sestavin kake snovi kvalitatívno prisl.: kvalitativno menjati metode; kvalitativno določena vrednost ♪
- kvalitéta -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti // kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti 2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez
kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober ◊ lingv. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača ♪
- kvalitéten -tna -o prid., kvalitétnejši (ẹ̑) 1. ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri, dober: kvaliteten material; kvalitetno blago; proizvodi morajo biti kvalitetni / pogoji za kvaliteten pouk 2. kvalitativen: kvalitetni premik v družbenih odnosih; gospodarstvo je doživelo kvalitetni vzpon ◊ lingv. kvalitetna opozicija pomensko razločevalna neenakost glasov glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov kvalitétno prisl.: kvalitetno pripravljeni strokovni tečaji ♪
- kvalitétnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost kvalitetnega: pesniško zbirko odlikujeta kvalitetnost in originalnost / skrbeti za kvalitetnost pouka ♪
- labializácija -e ž (á) lingv. dodajanje izgovorne značilnosti labialov glásu: labializacija glasu i ♪
- lapálija -e ž (á) zastar. malenkost, nepomembnost: to je lapalija; ne vznemirjaj se zaradi takih lapalij ♪
- legalíst -a m (ȋ) knjiž. kdor se pretirano ravna po zakonih, predpisih: velik legalist je, manjka mu prožnosti ♪
- legalitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. zakonitost, legalnost: pri svojem delu vselej spoštuje legaliteto / njegovo ravnanje ne temelji na legaliteti / legaliteta gibanja ♪
- legalizácija -e ž (á) glagolnik od legalizirati: nasprotovati legalizaciji splava; legalizacija stranke / to je legalizacija samovolje / legalizacija podpisa ♪
- legalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti: legalizirati splav // dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano sploh: dopuščati napake in jih s tem legalizirati; ta praksa se zdaj legalizira // spraviti v sklad z zakoni, predpisi: legalizirati svojo posest orožja; končno sta legalizirala svoje skupno življenje 2. knjiž. uradno potrditi, overoviti: legalizirati listino; pri sodišču legalizirati podpise na pogodbi legalizíran -a -o: legalizirana stranka ♪
351 376 401 426 451 476 501 526 551 576