Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (401-425)
- kalílo -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila ♪
- kalín -a m (ȋ) 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni ♪
- kalína -e ž (ȋ) bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo ♪
- kalírati -am dov. in nedov. (ȋ) trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala ♪
- kalíšče -a s (í) agr. prostor ali posoda, kjer seme kali: navadno, umetno kališče ♪
- kalítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru ♪
- kalítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti2: kalitev jekla ♪
- kalítev 3 -tve ž (ȋ) glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen ♪
- kalíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so ♪
- kalíti 2 -ím nedov. (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo ♪
- kalíti 3 -ím nedov. (ȋ í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo ♪
- kalív tudi kaljív -a -o prid. (ȋ í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno ♪
- kalívec 1 -vca m (ȋ) ekspr. kdor kali (normalen potek česa): vse kalivce so odstranili s konference / kazen za kalivce (nočnega) miru ♪
- kalívec 2 -vca m (ȋ) delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec ♪
- kalívost tudi kaljívost -i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena ♪
- kalíž -a m (í) redko kalež: gost kaliž ♪
- kameralístika -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu ♪
- kanalizácija -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
- kanalizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela; kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje ♪
- kanalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska ♪
- kanalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja ♪
- kanibalízem -zma m (ȋ) 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah ♪
- kapitalíst -a m (ȋ) v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki je lastnik proizvajalnih sredstev: vpliv kapitalistov na politiko; kapitalisti in delavci ∙ slabš. to ti je pravi kapitalist kdor ima česa več, veliko ♦ ekon. denarni kapitalist ki posoja denar na obresti; industrijski kapitalist ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo ♪
- kapitalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kapitaliste ali kapitalizem: kapitalistična miselnost, morala / odprava kapitalističnih odnosov / kapitalistični sistem kapitalizem; kapitalistična družbena ureditev / kapitalistični razred kapitalisti; kapitalistična družba razredna družba, v kateri je delavski razred v mezdnem odnosu z lastniki proizvajalnih sredstev; kapitalistična država; kapitalistična ekonomika; kapitalistična industrija industrija, ki temelji na privatni lastnini proizvajalnih sredstev; kapitalistična proizvodnja;
kapitalistično gospodarstvo ◊ ekon. kapitalistično izkoriščanje izkoriščanje delavcev tako, da ustvarjajo lastniku proizvajalnih sredstev presežno vrednost; soc. kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina ♪
- kapitalístka -e ž (ȋ) ženska oblika od kapitalist: zgodba o podjetni kapitalistki ♪
276 301 326 351 376 401 426 451 476 501