Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (401-425)



  1.      kalílo  -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila
  2.      kalín  -a m () 1. zool., navadno v zvezi veliki kalin ptica pevka s kratkim, debelim kljunom, Pyrrhula pyrrhula: ob hudem mrazu so tudi kalini prileteli v bližino hiš 2. ekspr. moški, navadno prebrisan, sleparski: ta kalin noče ničesar razumeti / slabo se je počutil med starimi kalini / kot psovka ne smej se, kalin nemarni
  3.      kalína  -e ž () bot. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami, Ligustrum vulgare: kalina se je razrasla v gosto živo mejo
  4.      kalírati  -am dov. in nedov. () trg. zmanjšati se po teži, prostornini ali kvaliteti med prevozom, predelavo, skladiščenjem: živina je med prevozom kalirala
  5.      kalíšče  -a s (í) agr. prostor ali posoda, kjer seme kali: navadno, umetno kališče
  6.      kalítev 1 -tve ž () glagolnik od kaliti1: kalitev vode / kalitev (nočnega) miru
  7.      kalítev 2 -tve ž () glagolnik od kaliti2: kalitev jekla
  8.      kalítev 3 -tve ž () glagolnik od kaliti3: pomen vlage za kalitev / kalitev semen
  9.      kalíti 1 -ím nedov. ( í) 1. delati kaj kalno, motno: race kalijo vodo v potoku / blatna usedlina je kalila tekočino / knjiž. neba ni kalil noben oblak; pren. strah jim kali razsodnost ∙ ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost 2. nav. ekspr. vplivati tako, da se zmanjša občutek ugodnosti, prijetnosti: neprijeten spomin, skrb kali veselje; kaliti komu srečo / slabo vreme ni kalilo dobre volje / nenehni prepiri so kalili tovarištvo; privilegiji kalijo odnose med ljudmi / kaliti (nočni) mir kalíti se izgubljati bistrost, čistost: voda v ribniku se kali / bolniku se kalijo oči ∙ knjiž. ob slovesu so se vsem kalile oči imeli so solzne oči, jokali so
  10.      kalíti 2 -ím nedov. ( í) razbeljeno jeklo hitro hladiti v vodi ali olju: kovač je kalil in brusil svedre / kovina se da kaliti / kaliti jeklo ♦ metal. površinsko kaliti kalíti se ekspr. postajati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: brigada se je kalila v neštetih bojih; trdo življenje mu je kalilo značaj / kaliti se za boj kaljèn -êna -o: oster, kaljen meč; slabo kaljena sekira; kaljeno jeklo
  11.      kalíti 3 -ím nedov. ( í) poganjati kal(i): pšenica kali; ekspr. vse že kali in brsti / semena so že začela kaliti / v topli kleti začne krompir kaliti poganjati cimo; pren., pesn. seme zla kali // knjiž. biti, nastajati: v njem kali sovraštvo
  12.      kalív  tudi kaljív -a -o prid. ( í) ki ima sposobnost, da (vz)kali: kalivo seme, zrno
  13.      kalívec 1 -vca m () ekspr. kdor kali (normalen potek česa): vse kalivce so odstranili s konference / kazen za kalivce (nočnega) miru
  14.      kalívec 2 -vca m () delavec, ki kali kovinske predmete: visokokvalificirani kalivec
  15.      kalívost  tudi kaljívost -i ž (í) sposobnost semena, da (vz)kali: ugotoviti, če ima seme ustrezno kalivost; ohraniti, preveriti kalivost / kalivost semena
  16.      kalíž  -a m (í) redko kalež: gost kaliž
  17.      kameralístika  -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu
  18.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo
  19.      kanalizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kanalizacijo: kanalizacijska dela; kanalizacijska inštalacija / kanalizacijske cevi; kanalizacijsko omrežje
  20.      kanalizíranje  -a s () glagolnik od kanalizirati: pospešiti kanaliziranje novega naselja / kanaliziranje močvirja / kanaliziranje političnega pritiska
  21.      kanalizírati  -am dov. in nedov. () 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
  22.      kanibalízem  -zma m () 1. pojav, da človek jé človeško meso, ljudožerstvo: kanibalizem primitivnih plemen; mistični izvor kanibalizma 2. zool. pojav, da žival jé pripadnike svoje vrste: kanibalizem pri ribah
  23.      kapitalíst  -a m () v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki je lastnik proizvajalnih sredstev: vpliv kapitalistov na politiko; kapitalisti in delavci ∙ slabš. to ti je pravi kapitalist kdor ima česa več, velikoekon. denarni kapitalist ki posoja denar na obresti; industrijski kapitalist ki se ukvarja z industrijsko proizvodnjo
  24.      kapitalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kapitaliste ali kapitalizem: kapitalistična miselnost, morala / odprava kapitalističnih odnosov / kapitalistični sistem kapitalizem; kapitalistična družbena ureditev / kapitalistični razred kapitalisti; kapitalistična družba razredna družba, v kateri je delavski razred v mezdnem odnosu z lastniki proizvajalnih sredstev; kapitalistična država; kapitalistična ekonomika; kapitalistična industrija industrija, ki temelji na privatni lastnini proizvajalnih sredstev; kapitalistična proizvodnja; kapitalistično gospodarstvo ◊ ekon. kapitalistično izkoriščanje izkoriščanje delavcev tako, da ustvarjajo lastniku proizvajalnih sredstev presežno vrednost; soc. kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina
  25.      kapitalístka  -e ž () ženska oblika od kapitalist: zgodba o podjetni kapitalistki

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA