Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (3.615-3.639)



  1.      eksekúcija  -e ž (ú) izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: bil je ustreljen kot talec med prvimi italijanskimi eksekucijami; odred za eksekucijo; prostor za eksekucije // jur. prisilna izvršitev sodnih ali upravnih odločb; izvršba: dolg je izterjal z eksekucijo; odložitev eksekucije
  2.      eksekutíva  -e ž () knjiž. 1. pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilna oblast: eksekutiva ni v njihovih rokah; eksekutivo je prepuščal odboru // upravni organ, ki ima izvršilno oblast, izvršilni organ: izvoliti eksekutivo stranke; član eksekutive 2. redko eksekutorji: talci pred puškami sovražne eksekutive
  3.      eksekutíven  -vna -o prid. () knjiž. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov, izvršilen: eksekutivni odbor; eksekutivni organi / eksekutivna oblast
  4.      eksekvírati  -am dov. in nedov. () 1. knjiž. izvesti smrtno kazen, usmrtiti: eksekvirati obsojence 2. jur. prisilno izvršiti sodne ali upravne odločbe: eksekvirati terjatev
  5.      eksêmpel  -pla m (é) star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo: on naj bo drugim ljudem v eksempel; za eksempel so ga kaznovali pred vsem moštvom / zastar. pred seboj imate eksempel take poezije primer, zgled
  6.      eksempláričen  -čna -o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemplárično prisl.: eksemplarično kaznovati
  7.      eksemplifikácija  -e ž (á) knjiž. osvetlitev, pojasnitev s primeri ali argumenti: dogodek je porabil za eksemplifikacijo svoje trditve / navedena eksemplifikacija je slaba primer, zgled
  8.      eksercícije  -cij ž mn.) 1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje: velikonočne eksercicije 2. star. urjenje telesnih ali duševnih sposobnosti: glasbena spremljava olajšuje eksercicije
  9.      eksercírati  -am nedov. () uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem: vojaki so morali ves dan eksercirati; preh. eksercirati novince
  10.      ekshávstor  -ja m (ā) strojn. naprava za odsesavanje prašnega zraka, plinov ali za prenos sipkega materiala: ekshavstor za škodljive pline; ekshavstor za seno, žito; instalacija ekshavstorjev
  11.      ekshibícija  -e ž (í) knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem: izvajati predrzne ekshibicije; prikazali so ekshibicijo v plezanju; akrobatsko-baletna ekshibicija / ekspr. scenarij je porabil le za lastne ekshibicije // nastop, predstava, ki naj pokaže spretnost, dovršenost v čem: po tekmovanju so prvaki priredili skupno ekshibicijo; ekspr. prikazali so pravo ekshibicijo hokeja; pren. ta knjiga je ekshibicija zmogljivosti jezika in sloga
  12.      ekshibicionízem  -zma m () zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev: čustveni, nazorski ekshibicionizem ♦ med. bolezensko nagnjenje do razgaljanja in razkazovanja spolovil // preračunano uporabljanje takih dejanj ali sredstev, ki dosegajo velik učinek: režija je bila preprosta, realistična, brez ekshibicionizma; stilistični ekshibicionizem
  13.      ekshibít  -a m () zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga
  14.      ekshumírati  -am dov. in nedov. () jur. izkopati truplo: trupla so ekshumirali in prenesli na pokopališče
  15.      eksisténca  -e ž (ẹ̑) 1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca ♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence 2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki 3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca
  16.      eksistenciálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na eksistenco, bivanjski: eksistencialni položaj naroda; eksistencialni problem človeka ♦ filoz. eksistencialna filozofija; eksistencialna sodba sodba, v kateri se potrjuje ali zanika obstoj subjekta
  17.      eksklamácija  -e ž (á) lingv. ekspresivno izražena misel ali čustvo, vzklik
  18.      ekskluzíven  -vna -o prid., ekskluzívnejši () 1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli; ekskluziven klub; ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudiobl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu 2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven; ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjem ekskluzívno prisl.: publ. ekskluzivno za ta časopis
  19.      ekskluzivístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ekskluzivnost: reprezentativno in ekskluzivistično gledališče / ekskluzivistične in hegemonistične tendence
  20.      ekskluzívnost  -i ž () lastnost, značilnost ekskluzivnega: brani se ekskluzivnosti in išče odprto razpravo; premagovati blokovsko, nacionalistično ekskluzivnost / stroga ekskluzivnost plemstva
  21.      ekskrécija  tudi ekskrecíja -e ž (ẹ́; ) biol. izločanje organizmu nepotrebne ali škodljive snovi iz celic in iz telesa: iztrebljanje in ekskrecija
  22.      ekskrét  -a m (ẹ̑) biol. organizmu nepotrebna ali škodljiva snov, ki jo celice izločajo iz telesa
  23.      eksmatrikulácija  -e ž (á) adm. izbris iz matične knjige ali z univerze: izvršiti eksmatrikulacijo
  24.      eksmatrikulírati  -am dov. in nedov. () adm. izbrisati iz matične knjige ali z univerze
  25.      ekso...  ali ékso... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje vnanjosti, zunanjosti: eksogamija, eksogen, eksosfera

   3.490 3.515 3.540 3.565 3.590 3.615 3.640 3.665 3.690 3.715  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA