Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (3.026-3.050)


  1.      diskalceát  -a m (ȃ) nekdaj menih reda bosonogih avguštincev: samostan diskalceatov v Ljubljani ♦ rel. menih reda, katerega člani hodijo bosi ali v sandalah ♪
  2.      diskontinuitéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. pretrganost, prekinjenost, nepovezanost: razvojna diskontinuiteta; diskontinuiteta dela; diskontinuiteta med posameznimi področji družbenega življenja ◊ geol. diskontinuiteta plast v zemeljski notranjosti, na kateri se potresni valovi odbijajo ali lomijo; Mohorovičićeva diskontinuiteta ki leži v povprečni globini 33 km in je obenem meja med zemeljsko skorjo in plaščem; meteor. diskontinuiteta večje spremembe temperature, pritiska, vlage na majhni razdalji ♪
  3.      diskreditírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odvzeti veljavo, ugled: s temi izjavami so ga popolnoma diskreditirali; njegovo ravnanje ga je diskreditiralo v očeh tovarišev; s svojim nastopom so se diskreditirali / ta gledališka interpretacija je delo diskreditirala diskreditíran -a -o: vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano ♪
  4.      diskriminácija  -e ž (á) dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje: odpraviti diskriminacijo; gospodarska, rasna diskriminacija; diskriminacija ženske delovne sile; novi predpisi ne dopuščajo diskriminacije med posameznimi podjetji / publ.: odpraviti diskriminacije do domačega prebivalstva; to je nova diskriminacija nasproti nezadostno razvitim deželam ♪
  5.      diskriminánta  -e ž (ȃ) mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna: koren diskriminante ♪
  6.      diskriminírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljati: diskriminirati črnce; diskriminirati nezakonskega otroka 2. redko razlikovati, razločevati: s temi sredstvi uspešno diskriminiramo naravne in umetne pojave diskriminíran -a -o: podeželska mladina je bila pri šolanju diskriminirana; diskriminirano umetniško delo ♪
  7.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (ȋ; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovorili ∙ ekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena ♪
  8.      diskutánt  -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant ♪
  9.      diskutírati  -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, razpravljati: odgovor je jasen in o tem ni treba več diskutirati; na sestanku so diskutirali o delu organizacije; živahno diskutirati / publ. o vsem tem se javno diskutira govori, piše ♪
  10.      disonánca  -e ž (ȃ) 1. muz. neblagoglasno razmerje dveh ali več tonov: v tej skladbi se kopičijo disonance; disonanca in konsonanca / gosli so se oglasile v rezki disonanci 2. knjiž. neskladnost, nesoglasje, neubranost: disonanca barv / socialne disonance; disonance življenja ♪
  11.      disonánčen  -čna -o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar ♪
  12.      dispénza  -e ž (ẹ̑) knjiž. oprostitev od zakonskih predpisov ali obveznosti, spregled: dobiti, podeliti dispenzo; prositi za dispenzo; ženitna dispenza ♪
  13.      disperzíja  -e ž (ȋ) 1. kem. zmes razpršene trdne, tekoče ali plinaste snovi in druge snovi: groba disperzija; koloidna disperzija / disperzija gline v vodi 2. knjiž. razpršitev, razkropitev: množična uporaba avtomobilov je privedla do disperzije mest; disperzija prebivalstva / letos je bila disperzija cen v trgovinah zelo visoka ◊ fiz. disperzija svetlobe razstavitev svetlobnega curka na spektralne barve, razklon svetlobe ♪
  14.      disponírati  -am nedov. in dov. (ȋ) imeti možnost uporabljati ali izkoriščati kaj, razpolagati: disponirati s premoženjem; s temi sredstvi disponirajo zavarovalnice ◊ arhit. postaviti v določen red, sistem, razvrstiti disponíran -a -o 1. deležnik od disponirati: središčno disponirana stavba 2. v danem času pripravljen, sposoben za kaj, razpoložen: na premieri pevka ni bila disponirana; učenci niso bili disponirani za pouk / disponiran za bolezen nagnjen k njej, dovzeten zanjo ♪
  15.      dispozícija  -e ž (í) 1. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; nagnjenost, dovzetnost: imeti dispozicijo za kaj; biološke, dedne dispozicije; duševne, telesne dispozicije; dispozicija h krvavitvam; dispozicija za bolezen / kulturne dispozicije dobe; pesnikova lirična dispozicija 2. osnutek, načrt za pismeno delo: učenci so napravili dispozicijo za spis; Prešernova dispozicija za Krst pri Savici je zelo natančna // navodilo, napotek: dobiti dispozicije; delati po dispozicijah 3. knjiž. razvrstitev, razporeditev: dispozicija dvoran v muzeju ♪
  16.      dispozitíven  -vna -o prid. (ȋ) jur. ki vsebuje izrek: dispozitivni del odločbe, sodbe / dispozitivna listina listina, s katero se ustanovi ali ugotovi kaka pravna pravica ♪
  17.      distánca  -e ž (ȃ) 1. knjiž. dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama; razdalja, oddaljenost: distanca med objektoma je premajhna; povečati distanco // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: distanca do teh doživetij je že precejšnja; časovna distanca 2. kritičen odnos do česa: nima potrebne distance, da bi lahko objektivno presojal sodobne umetniške stvaritve; dogodki so še tako blizu, da je težko dobiti pravo distanco; avtorjeva distanca do snovi ● zna varovati potrebno distanco do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; zavzeti distanco do česa izraziti odklonilno stališče do česa; pog. držati ljudi v distanci ne biti z njimi preveč prijazen, domač; gledati na kaj z distanco imeti odklonilno ali nezaupljivo stališče do česa ◊ geom. razdalja med projekcijskim središčem in projekcijsko ravnino (v perspektivi) ♪
  18.      distancírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente ♪
  19.      distoníja  -e ž (ȋ) med. motnja mišičnega ali žilnega napona: iskati zdravniško pomoč zaradi distonije ♪
  20.      distonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) muz. zgrešiti pravilno intonacijo pri petju ali igranju: solist je precej distoniral; soprani so v višini distonirali ♪
  21.      distorzíja  -e ž (ȋ) med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi; izvin: distorzija noge v gležnju ♪
  22.      distrákcija  -e ž (á) 1. med. naravnavanje izvinjenih sklepov ali zlomljenih kosti z nategovanjem: distrakcija je bila za ponesrečenca zelo boleča 2. psih. trenutna motenost pozornosti zaradi nepomembnega dražljaja ♪
  23.      ditirámb  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih zborovska pesem v čast bogu Dionizu: prepevati ditirambe 2. lit. pesem, ki proslavlja kako osebo ali predmet, slavospev: pisati ditirambe ♪
  24.      díva  -e ž (ȋ) star., navadno s prilastkom zelo slavna igralka ali pevka; zvezda, zvezdnica: filmska, operna diva / šalj. postala je prava diva ♪
  25.      divergénten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je ali postaja vedno bolj različen: pisatelj niha med dvema divergentnima poloma; divergentni kulturni tokovi v srednji Evropi; stališča so bila zelo divergentna / divergentni razvoj ◊ biol. divergentni razvoj organizmov; fiz. divergentni žarki žarki, ki se razhajajo; mat. divergentna vrsta vrsta, pri kateri zaporedje delnih vsot nima limite ♪

   2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA