Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (2.701-2.725)


  1.      debelína  -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
  2.      dêbeln  -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
  3.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
  4.      debeloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
  5.      debelokóžec  -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce ♪
  6.      debelokóžen  -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
  7.      debelokóžnost  -i ž (ọ̄) ekspr. lastnost, značilnost debelokožnega človeka: poznali so ga po njegovi debelokožnosti ♪
  8.      debitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun ♪
  9.      dêblo  -a s (é) 1. olesenelo steblo dreves: posekati deblo; drevesno deblo; debelo, ravno, suho, vejnato, votlo deblo; brezovo, hrastovo, smrekovo deblo; z mahom poraslo deblo 2. biol. najvišja sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva: deblo brstnic; deblo mnogočlenarjev 3. lingv. s pripono razširjeni koren besede; osnova: ajevsko deblo ◊ anat. možgansko deblo spodnji del možganov; navt. deblo spodnji del sestavljenega jambora; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
  10.      deblokírati  -am dov. in nedov. (ȋ) odpraviti, opustiti blokado: deblokirati luko / deblokirati cesto ♦ fin. deblokirati žiro račun, rezerve ponovno omogočiti razpolaganje; tisk. deblokirati znak, uporabljen za blokado, zamenjati z ustrezno črko, s stavkom ali sliko ♪
  11.      debutántski  in debitántski -a -o [debit-] prid. (ā) nanašajoč se na debutante ali debut: debutantski nastop; debutantska vloga; debutantsko delo ♪
  12.      déca  -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči; gola in lačna deca; kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije ♪
  13.      décibél  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela ♪
  14.      déčica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od deca: dečica nosi zrnja ptičkam / dečici dajte, da ne bodo stradali ♪
  15.      déčji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na deco: spomnil se je prizora iz dečjih let / dečji dom nekdaj ustanova za varstvo socialno ali zdravstveno ogroženih otrok ♪
  16.      déčko  -a m (ẹ̑) ekspr. 1. deček: skozi vrata je prikoracal debelušen dečko; navihan dečko je tvoj sin; krepek, vihrav dečko 2. lep, postaven ali sposoben moški: kapitan je bil sijajen dečko; to ti je dečko in pol; v naši četi sem bil skupaj z imenitnimi dečki ♪
  17.      dédec  -dca m (ẹ̑) 1. ekspr. moški, navadno starejši: čokat, debel dedec; star dedec; oženjen dedec; vsa kuhinja je polna dedcev // nizko (zakonski) mož: končno je le dobila dedca; ta dedec pretepa svojo ženo 2. ekspr. čeden, postaven moški: sosed je bil dedec in pol; prijeten, simpatičen dedec 3. zastar. stari oče, ded: moj dedec so bili preprost kmet 4. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: dedec in babica ● ekspr. ali je še kaj dedca v tebi? moškosti, hrabrosti ♪
  18.      dédnost  -i ž (ẹ̄) 1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce: pravila dednosti; nauk o dednosti / naturalisti so skušali dokazati teorijo dednosti 2. dejstvo, da se kaj deduje: dednost prestola ♪
  19.      dédnosten  -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na dednost: dednostna teorija v delih naturalističnih pisateljev / knjiž. dednostno pravo dedno pravo ♪
  20.      defékten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. okvarjen, poškodovan: defekten stroj; defektno kolo / po nesreči je bila njegova roka defektna 2. med. telesno ali duševno nerazvit: defekten človek, otrok; defektna mladina; duševno defekten ♪
  21.      defektíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž., redko nepopoln, pomanjkljiv: defektivna tvarina ♦ lingv. defektivna beseda beseda, ki je nepopolna glede na oblikoslovni ali besedotvorni vzorec ♪
  22.      defektoskopíja  -e ž (ȋ) teh. iskanje napak v materialu, zlasti v kovinah, z rentgenskimi žarki ali žarki gama: laboratorij za defektoskopijo; uporaba izotopov v defektoskopiji ♪
  23.      defetíst  -a m (ȋ) kdor ni prepričan o uspehu kakega (pomembnega) dela, prizadevanja, malodušnež: med vojaki so se pojavljali defetisti ♪
  24.      defetístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na defetizem, malodušen: očitali so mu defetistično politiko umika; defetistična propaganda ♪
  25.      definícija  -e ž (í) natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda ♪

   2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA