Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (2.415-2.439)


  1.      cvájar  -ja m (á) nekdaj 1. avstrijski novec za dva solda, krajcarja ali vinarja; dvojača: dati beraču cvajar 2. negativna ocena v šoli; dvojka: dobiti cvajar // učenec z negativnimi ocenami: biti med cvajarji ◊ igr., v zvezi ajnzarji, cvajarji družabna igra z izmeničnim vstajanjem in sedanjem ♪
  2.      cvénkati  -am in cvênkati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) 1. cvenketati: kovanci cvenkajo / bahato je cvenkal z denarjem 2. nekdaj igrati za denar z metanjem kovancev v zid: otroci niso cvenkali za denar, ampak za gumbe ♪
  3.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo ♪
  4.      cvenkljáti  -ám nedov. (á ȃ) cvenketati: po žepih so mu cvenkljali novci / cvenkljati z drobižem ♪
  5.      cvét  -a m, mn. cvéti in cvetóvi (ẹ̑) 1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi: cvet se odpre, osuje, ovene; rastlina razvije cvet; utrgati cvet; čebele obletavajo cvet za cvetom; bel, dišeč, pisan cvet; češnjev, makov cvet; cvet vrtnice; barvitost cvetov / rastlina je že nastavila cvete pognala cvetne popke; roža gre v cvet začenja cveteti; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; drevo bo kmalu v cvetu bo cvetelo; pren., pesn. razcvel se je cvet ljubezni; cvet upanja 2. ekspr., navadno s prilastkom izbran, najlepši, najpomembnejši del: tam je bil zbran cvet deklet; cvet inteligence, naroda / bila je cvet deklet najlepša med dekleti; vznes.: biti v cvetu let, življenja mlad; umrla je v cvetu mladosti zelo mlada ● iron. ta je šele (pravi) cvet živahen, podjeten, nevzgojen (mlad) človek; ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; star. bobov ali rožni cvet junij ◊ bot. brezspolni cvet; dvospolni cvet ki ima prašnike in pestiče; enospolni cvet ki ima samo prašnike ali samo pestiče; goli cvet ki je brez cvetnega odevala; pestični ali ženski cvet ki ima samo pestiče; prašni ali moški cvet ki ima samo prašnike; farm. (vinski) cvet etanol, etilalkohol; min. žveplov cvet žveplo v obliki iglic ♪
  6.      cvetênje  -a [tudi vǝt] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem; cvetenje rastlin; čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi ♪
  7.      cvetéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela // obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima 4. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti ● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči cvetèč -éča -e: cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; prim. cvesti ♪
  8.      cvetíca  -e ž (í) 1. redko roža, cvetlica: cvetica lepo diši; trgati cvetice; bele cvetice; šopek cvetic 2. agr. vonj vina: muškatova cvetica; vina z izrazito cvetico ◊ vet. večja bela lisa na čelu živali, zlasti konja ♪
  9.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
  10.      cvetlíca  -e ž (í) 1. rastlina z izrazitim cvetom: cvetlica cvete, diši, ovene; trgati, zalivati cvetlice; pomladanske, poljske, vrtne cvetlice; seznam zaščitenih cvetlic; šopek cvetlic rož / umetne cvetlice ∙ ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno 2. agr. vonj vina; cvetica: rizlingova cvetlica ♪
  11.      cvetličár  tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju; na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev ♪
  12.      cvetlíčarica  -e ž (ȋ) knjiž. ženska, ki prodaja cvetlice po cestah ali gostinskih lokalih: spotoma je kupil od cvetličarice šopek vrtnic ♪
  13.      cvetličárka  -e ž (á) ženska, ki goji cvetlice ali jih prodaja: to je zelo sposobna cvetličarka ♪
  14.      cvetličárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na cvetličarje ali cvetličarstvo: cvetličarska spretnost / cvetličarska podjetja ♪
  15.      cvetličárstvo  -a s (ȃ) poklicno gojenje cvetlic ali trgovanje z njimi: ukvarjati se s cvetličarstvom ♪
  16.      cvetnják  -a m (á) 1. redko cvetlični vrt: stezice v cvetnjaku / na koncu vrta je imel cvetnjak nasad cvetlic 2. večja premična posoda z okrasnimi rastlinami: ob cesti so stali cvetnjaki ♪
  17.      cvíč  -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
  18.      cvíčkast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. po kislosti podoben cvičku: vino je moralo biti precej cvičkasto, kajti držali so se strašno kislo ♪
  19.      cvík  -a m (ȋ) nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami: igrali so cvik za denar ♪
  20.      cvílh  tudi cvílih -a m (ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine; obleka iz cvilha ♪
  21.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
  22.      cvinglijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cvinglijance ali cvinglijanstvo: cvinglijanski nazori; cvinglijanska reformacija ♪
  23.      cvinglijánstvo  -a s (ȃ) racionalistična smer protestantizma, ki ne priznava Kristusove navzočnosti v evharistiji: Trubar je simpatiziral s cvinglijanstvom ♪
  24.      cvírnati  -am nedov. (ȋ) pog., ekspr. teči, bežati: cvirnal sem čez vrtove in njive; to smo jo cvirnali! ♪
  25.      cvrketáti  -ám nedov. (á ȃ) cvrčati: lastovke glasno cvrketajo / sveča dogoreva in cvrketa // cvrkati: škornji so cvrketali po tlaku ♪

   2.290 2.315 2.340 2.365 2.390 2.415 2.440 2.465 2.490 2.515  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA