Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (2.390-2.414)


  1.      cítrus  -a m (ȋ) južno sadje kiselkastega okusa; agrumi: citrusi vsebujejo veliko vitamina C // bot. južno drevo ali grm z usnjatimi listi in sočnimi sadovi, Citrus ♪
  2.      civílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški ♪
  3.      civilizácija  -e ž (á) skupek dosežkov, vrednot človeške družbe, zlasti glede na znanstveni in tehnični napredek: civilizacija raste; materialna, tehnična civilizacija; moderna, visoka civilizacija / nespečnost je bolezen civilizacije // posebna oblika duhovnega, materialnega in socialnega življenja kakega naroda ali skupine narodov: egipčanska, evropska civilizacija; ostanki civilizacije rodu Maja ◊ zgod. civilizacija po Morganu in Engelsu tretja stopnja v razvoju človeške družbe ♪
  4.      cízara  -e ž (í) bot. kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi; čičerka: včasih so sejali veliko cizare ♪
  5.      cmérda  -e ž (ẹ̑) nar., slabš. kdor se (rad) joka; cmera: prava cmerda si // cmerjenje: ali je zato treba take cmerde in stokanja ♪
  6.      cmôček  -čka m (ō) manjšalnica od cmok: k mesni omaki so servirali cmočke ♪
  7.      cmŕk  -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo ♪
  8.      côfast  -a -o prid. (ó) ki ima cof ali cofe: cofasta blazina, kapa ♪
  9.      cokáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. počasi, okorno stopati: osel že več ur coka po cesti 2. nar. plosko, tleskajoče udarjati: gospodar je zadovoljno cokal konja po hrbtu / otroci so vola cokali z blatom ♪
  10.      cóklarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na coklarje ali cokle: coklarski mojster / ekspr. to coklarsko ime nerodno, nenavadno ♪
  11.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
  12.      conírati  -am nedov. in dov. (ȋ) urb. določati namembnost posameznih površin: conirali so področje na obeh bregovih reke ♪
  13.      copáta  -e ž (ȃ) nav. mn. udobno obuvalo, navadno za doma: natakniti tople copate; gumijaste, klobučevinaste copate / kopalne, telovadne copate ∙ iron. žena ima moža pod copato mu ukazuje // nav. ed., iron. mož, ki se v vsem podreja ženi: v službi so se ga bali, doma pa je bil copata ♪
  14.      corrída  -e [kori-] ž (ȋ) zlasti v španskem okolju bikoborba: na corridi so nastopali znameniti matadorji ♪
  15.      corrigénda  -génd [kori-] s mn. (ẹ̑) tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki ♪
  16.      cóta  -e ž (ọ́) nar. cunja: obrisati kaj s čisto coto / oblečen v umazane cote / poberi svoje cote in pojdi // okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi cotami ♪
  17.      crénsa  -e ž (ẹ̑) nar. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih; čremsa ♪
  18.      crí  medm. (ȋ) posnema glas murna ali nekaterih drugih žuželk: muren prepeva cri cri ♪
  19.      crkávati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
  20.      crkovína  -e ž (í) nav. slabš. 1. meso poginule živali: zver je žrla kos crkovine // redko poginula žival: zakopati crkovino 2. nizko meso slabe kakovosti: rad bi dober kos, pa imajo samo takole crkovino ♪
  21.      crocejánstvo  -a [kroče-] s (ȃ) Crocejeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: estetika crocejanstva ♪
  22.      cúcelj  -clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti iz stekleničke s cucljem ♪
  23.      cucorámo  prisl. (ȃ) nar. dolenjsko, navadno pri prenašanju človeka na hrbtu ali na plečih; štuporamo: nesti otroka cucoramo ♪
  24.      cúla  -e ž (ú) kos blaga ali ruta z zavozlanimi ogli, ki se rabi za prenašanje: v culi je nosil kos kruha in sir / povezati obleko v culo; popotna cula; cula perila ∙ ekspr. če nočeš ubogati, kar poveži culo pojdi, odidi ♪
  25.      cúnja  -e ž (ú) 1. kos izrabljenega blaga: stare cunje in papir pobira; mokra, umazana cunja; tak sem kot cunja utrujen, brez volje / punčka iz cunj iz ostankov blaga / ekspr. sneg naletava v cunjah v velikih kosmih // kos blaga za brisanje ali čiščenje; krpa: strepati cunjo; kuhinjska cunja; cunja za prah 2. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka: v takih cunjah hodi okrog // ekspr. obleka sploh: zadnjo cunjo je prodal; ves denar porabi za cunje 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: cunja si, ne pa gospodar! tako cunjo ima za moža ● ekspr. ne boš me imel za cunjo ne boš grdo, samovoljno ravnal z menoj ♪

   2.265 2.290 2.315 2.340 2.365 2.390 2.415 2.440 2.465 2.490  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA