Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (2.265-2.289)


  1.      càf  medm. (ȁ) posnema glas pri udarcu ali zamahu: caf, se je zasadil nož v meso ♪
  2.      cájnarica  -e ž (ȃ) metal., nekdaj naprava za predelavo cagljev v palice: cajnarice ne cvilijo več ♪
  3.      cájnati  -am nedov. (ȃ) metal., nekdaj kovati v tanke železne palice ♪
  4.      calypso  -a [kalíp-] m (ȋ) družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso // skladba za ta ples: zaigrali so calypso ♪
  5.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov) ♪
  6.      cankarjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva ♪
  7.      càp  medm. (ȁ) posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje ♪
  8.      capljáč  -a m (á) 1. ekspr. kdor koga ali kaj posnema: Cankarjevi capljači 2. igrača v obliki lutke, ki premika roke in noge, če se poteza za vrvico: možicelj capljač ♪
  9.      capljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. nerodno hoditi, navadno s kratkimi koraki: otročiček caplja za materjo // slabš. hoditi: mož mora povsod capljati z njo; on se prevaža, jaz pa peš capljam / capljati po blatni cesti 2. slabš. posnemati koga ali kaj, imeti za vzor: nekritično capljajo za modnim subjektivizmom / književnost je capljala za razvojem drugih umetniških področij zaostajala capljajóč -a -e: capljajoči koraki ♪
  10.      capríccio  -a [kapričo] m (ȋ) muz. instrumentalna skladba šegavega značaja: Italijanski capriccio Čajkovskega ♪
  11.      carína  -e ž (ȋ) 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini ♪
  12.      carinárnica  -e ž (ȃ) urad za carinjenje: carinarnica v Sežani // stavba tega urada: sezidali so novo carinarnico ♪
  13.      caríniti  -im nedov. (ȋ ȋ) pregledovati uvoženo ali izvoženo blago in določati carino: cariniti na meji ♪
  14.      carínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
  15.      carízem  -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
  16.      cárjevič  -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve ♪
  17.      cedílje  -a s (ȋ) bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih; bekica ♪
  18.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  19.      célica  -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
  20.      celína  -e ž (í) 1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki 2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino 3. star. celota: obdelati snov v celini ◊ filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko ♪
  21.      celó  prisl. (ọ̑) 1. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: prepirali so se in celo stepli; izvoz je celo večji od lanskega; morda bi bilo celo dobro, da ga obiščeš; to je huda pijača, celo za krepkega moža; celo po smrti mu ne more odpustiti / dvomim celo, če je pošten; zdi se mi celo, da ga poznam / ne upa se ji približati, da, celo ogiba se je; še celo s starši se prepira; tvoja pomoč mu je nepotrebna, če ne celo nadležna 2. ekspr., kadar ima stavčni poudarek sploh, nikakor: dolgočasiti pa se še celo ne smete; ne hodi mi tja, ponoči pa še celo ne / redko svojega daru ni celo nič izrabil; pomagaj mu, če je v stiski, pa še celo ♪
  22.      celo...  ali célo... prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na cel: celodneven, celokupen, celorob, celotonski; celozemljak ♪
  23.      celôten  -tna -o prid., celôtnejši (ó) 1. ki obsega vse med seboj povezane sestavne dele: celotna izdaja pisateljevega dela; naročiti se na celotno zbirko // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: napisati celoten naslov; angažirali so celotno zdravstveno službo / publ. prijaviti celotne dohodke vse dohodke 2. redko enoten, skladen: šolska vzgoja naj bo čimbolj celotna ♪
  24.      Célzij  -a m (ẹ́) navadno v zvezi stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°: temperatura zraka je 40 stopinj Celzija [40° C]; elipt., pog. temperatura je narasla na 80 Celzija stopinj Celzija ♪
  25.      cementácija  -e ž (á) metal. 1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi: cementacija batnih svornikov 2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami ◊ petr. izločanje veziva okrog zrn ali drobcev kamnine ♪

   2.140 2.165 2.190 2.215 2.240 2.265 2.290 2.315 2.340 2.365  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA