Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (2.015-2.039)


  1.      bogatítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje ♪
  2.      bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec ♪
  3.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa ♪
  4.      bogo...  ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje ♪
  5.      bógoiskáteljski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje ♪
  6.      bogokléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede ♪
  7.      bogoslúžje  -a s (ȗ) cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♪
  8.      bogóvstvo  -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo ♪
  9.      bógsigavédi  in bóg si ga védi prisl. (ọ̑-ẹ́) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel ♪
  10.      bógstvo  -a s (ọ̑) star. božanstvo, bog: žalitev bogstva / Srce je moje bilo oltar, pred bogstvo ti, zdaj — lepa stvar (F. Prešeren) ♪
  11.      bógvé  in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč / ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga ♪
  12.      bohémski  in boémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na boheme: zašel je v bohemsko družbo; vsi so ga poznali zaradi njegove bohemske narave; vagabundsko in bohemsko življenje / nosi širokokrajen bohemski klobuk; ima bohemsko pentljo za vratom bohémsko in boémsko prisl.: čisto bohemsko živi ♪
  13.      bója 1 -e ž (ọ̑) navt. zasidrana plavajoča priprava za signalizacijo ali za privezovanje manjših plovil, plovka: privezati ladjo na bojo; označiti nevarna mesta z bojami; svetilna boja ♪
  14.      bojár  -ja m (ā) v carski Rusiji in v Romuniji visok plemič, plemiški veleposestnik: sklicali so bojarje na posvet; živi kot bojar ♪
  15.      bójda  prisl. (ọ̑) star. baje: grad je bojda sezidal neki plemič / ekspr. razglašali so tri bojda nedotakljiva načela ♪
  16.      bôjen  -jna -o prid. (ó) nanašajoč se na boj: sklical je borce na bojni posvet; bojna tovariša sva; prebiti bojno črto; spremlja ga bojna sreča; bojna vrsta; pesn. bojna poljana bojišče / bojni plini; bojna oprema; bojna sekira orožje iz najstarejših časov; bojno letalo / bojni klic; peti bojne pesmi; bojni plesi; bojne igre igre, ki ponazarjajo boj ∙ neustalj. biti s kom na bojni nogi, v bojnem stanju sprt ♦ voj. bojna ladja velika, močno oklopljena vojna ladja, oborožena s topovi raznih kalibrov in torpedi ♪
  17.      bojévnik  -a m (ẹ̑) knjiž. borec, vojak: od vseh strani se zgrinjajo bojevniki; hraber bojevnik / bojevnik za mir, za osvoboditev / goreč bojevnik realizma ♦ zgod. član organizacije slovenskih vojakov iz prve svetovne vojne ♪
  18.      bojkót  -a m (ọ̑) zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sovražnika; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe ♪
  19.      bojkotírati  -am nedov. in dov. (ȋ) zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo // ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve ♪
  20.      bók  -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ȍ ó) 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok! // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok 2. stranski, vzdolžni del a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih ♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka ● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj ♪
  21.      bóks 1 -a in bòks bôksa m (ọ̑; ȍ ō) usnje iz goveje ali konjske kože: škornji iz črnega boksa ♪
  22.      bôksar  tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem ◊ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja ♪
  23.      bôksarski  tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo ◊ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja ♪
  24.      bôksati  -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati // nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili ♪
  25.      bolánčkan  -a -o prid. (ȃ) otr. bolan: ali si bolančkan ♪

   1.890 1.915 1.940 1.965 1.990 2.015 2.040 2.065 2.090 2.115  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA