Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.915-1.939)


  1.      bíčevnik  -a m (í) držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik ♪
  2.      bídermajerski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bidermajer: bidermajerski slog / bidermajersko pohištvo / take igre so radi uprizarjali v bidermajerski dobi ♪
  3.      bienále  -a m (ȃ) vsako drugo leto prirejena umetniška razstava ali prireditev: glasbeni bienale; tretji grafični bienale; udeleženci bienala ♪
  4.      bíglica  -e ž (ȋ) nar. vžigalica: prižgati biglico ♪
  5.      bìk  bíka m (ȉ í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo ∙ pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus ♪
  6.      bíkec  -kca m (ȋ) 1. mlad bik: oglasilo se je mukanje lačnih bikcev 2. nar. okrogla ali štirioglata železna pečica: Mariča, Štef in Orlek so sedeli okrog majhnega okroglega bikca, v katerem je tlela žerjavica (F. Godina) ♪
  7.      bikobórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bikoborce ali bikoborbo: bikoborska parada; bikoborsko oblačilo / bikoborska arena ♪
  8.      bíkromát  -a m (ȋ-ȃ) kem. iz dveh molekul kromata nastala sol; dikromat: kalijev bikromat ♪
  9.      bíl  -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal; travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
  10.      bíl  -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom 1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; raba peša, razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v skupščini je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil 2. od nedovršnih glagolov, redko izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila 3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti sem, bi ♪
  11.      biljárd  -a m (ȃ) namizna igra s palicami in kroglami: igrati biljard; partija biljarda // miza za igranje te igre ♪
  12.      biljárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba ♪
  13.      bílje  bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) ♪
  14.      biljetêr  -ja m (ȇ) kdor pregleduje vstopnice pri vhodu v dvorano: biljeter odtrga kupon vstopnice; gledališki biljeter ♪
  15.      bílka  -e ž (ȋ) steblo žit ali trav: pšenična, senena, travna bilka; tanek kakor bilka / na njivi so pognale le redke bilke rastline ∙ ekspr. ta ponudba je zanj rešilna bilka izhod iz težav, rešitev; ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke vsakega najmanjšega upanja na rešitev ♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav ♪
  16.      bináren  -rna -o prid. (ȃ) ki je iz dveh enot: binarni sistem ◊ biol. binarna nomenklatura poimenovanje rastlin ali živali z imenoma za rod in vrsto, dvojno poimenovanje; mat. binaren ki ima za osnovo število dve, dvojiški; binarno število ♪
  17.      bíncelj  -clja m (í) del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem; bicelj: konji so se do bincljev ugrezali v blato ♪
  18.      binókel  -kla m (ọ́) star. daljnogled za obe očesi: gledati z binoklom; gledališki binokel kukalo ♪
  19.      bio...  ali bío... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na življenje, živo bitje, živo sploh: biograf, biološki; biogen, biofizika, biokemik / mikrobiologija ♪
  20.      biolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na življenje organizmov: biološki učinek rentgenskih žarkov; oslabljena biološka odpornost ljudi; biološka potreba; biološko ravnotežje / biološka vrednost beljakovin // nanašajoč se na biologe ali biologijo: biološki inštitut; varuh biološke zbirke / Biološki vestnik biolóško prisl.: posledice utegnejo biološko prizadeti prihodnje generacije; biološko primerna hrana ♪
  21.      bíoluminiscénca  tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah ♪
  22.      bíomása  -e ž (ȋ-ȃ) biol. masa vseh rastlin, živali, ki rastejo, živijo na določenem področju: energija biomase ♪
  23.      biopsíja  -e ž (ȋ) med. preiskava tkiva ali organskih delov, vzetih iz živega telesa: izrezali so delček novotvorbe za biopsijo ♪
  24.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji ♪
  25.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme ♪

   1.790 1.815 1.840 1.865 1.890 1.915 1.940 1.965 1.990 2.015  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA