Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (18.626-18.650)


  1.      zaiménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zaimek: zaimenska osnova / zaimenski prislov prislov s splošnim pomenom, ki zamenjuje kak prislov ali prislovno določilo; zaimenska beseda beseda, ki ima lastnosti zaimka; zaimenska sklanjatev sklanjatev zaimka; taka sklanjatev pridevniških besed ♪
  2.      zainvestírati  -am dov. (ȋ) z investiranjem zapraviti: zainvestirati veliko vsoto denarja / v tovarno so zainvestirali več milijard ♪
  3.      zájčica  -e ž (ȃ) manjšalnica od zajka: zajčki in zajčice ● žarg. v tem klubu strežejo zajčice natakarice v oblačilih z zajčjim repkom in z zajčjimi uhlji ◊ bot. rastlina z zgoraj sivkastimi listi in vijoličastimi ali škrlatnimi cveti, Prenanthes ♪
  4.      zájčji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na zajce: zajčji uhlji; zajčja dlaka / zajčje krzno; zajčje meso / zajčji mladiči / zajčji hlevček / posmehovali so se mu zaradi njegove zajčje narave / otrok z zajčjo ustnico prirojeno preklano zgornjo ustnico ● poljud. zajčji parkeljci užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ◊ bot. zajčji mak rastlina s pernato deljenimi listi in rdečimi ali rumenimi cveti, Adonis; zajčja deteljica detelji podobna rastlina z belimi zvezdastimi cveti, ki raste po senčnatih gozdovih, Oxalis acetosella; lov. zajčje večalo piščalka, ki posnema glas zajca v stiski, za vabljenje živali, zlasti lisice ♪
  5.      zajebávati  -am nedov. (ȃ) vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga: vsi ga zajebavajo zaradi tistega dogodka 2. delati, povzročati komu kaj nezaželenega, slabega: ne bom se mu pustil zajebavati / avto me spet zajebava zajebávati se 1. šaliti se, norčevati se: ne zajebavaj se, povej po resnici 2. truditi se, mučiti se: dolgo sem se zajebaval, preden sem odkril napako ♪
  6.      zájec  -jca m (ȃ) 1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki // samec te živali: spustiti zajca k zajklji // glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec 2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec 3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem 4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca ● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič ◊ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus ♪
  7.      zajéda  -e ž (ẹ̑) 1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala: ustaviti ladjo v globoki zajedi / morske zajede 2. alp. vdolbina v skalovju z zelo razprtima stenama: plezati po zajedi / otipati zajedo v skali ♪
  8.      zajédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zajedati: zajedanje drugih rastlin, živali ● knjiž. vpitje in zajedanje oštevanje z zajedljivimi besedami ♪
  9.      zajédati  -am nedov. (ẹ́) 1. živeti na škodo drugega organizma: ta rastlina zajeda drevesa; piškur zajeda ribe 2. ekspr. živeti od dela drugega, na škodo drugega: očitali so mu, da zajeda starše; ni hotel zajedati tovarišev ● knjiž. zaradi takih napak ga kar naprej zajeda z zajedljivimi besedami ošteva zajédati se s prislovnim določilom 1. z jedenjem, grizenjem prodirati v kaj: črv se zajeda v sadež; pren., ekspr. skrbi se zajedajo vanj 2. prodirati v kaj trdega: žaga se je enakomerno zajedala v deblo / veriga se mu je zajedala v kožo / hudournik se zajeda v pobočje / ekspr. mraz se zajeda v telo 3. prihajati skozi površino v kaj tako, da se težko odstrani: prah se zajeda v oblačila / saje so se jim zajedale v kožo ● ekspr. morje se tu zajeda globoko v kopno sega ♪
  10.      zajedávec  -vca m (ȃ) 1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma: ta zajedavec povzroča huda obolenja; uničevati zajedavce; uši, trakulje in drugi zajedavci / črevesni, kožni zajedavci; rastlinski, živalski zajedavci ♦ biol. notranji ki živi v notranjosti, zunanji zajedavec ki živi na površju gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: ta človek je pravi zajedavec; zmerjati koga z zajedavcem; lenuhi in zajedavci / družbeni zajedavci ♪
  11.      zajedljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zajedljivega: vsi so se bali njegove zajedljivosti / reči kaj z zajedljivostjo ♪
  12.      zajémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega ♪
  13.      zajémati  -am nedov. (ẹ̑) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost // navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila 2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo 3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak 4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega področja // delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo 5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima 6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane // imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvatskega ozemlja 7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike 8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz delavskih vrst / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, odkod zajema svojo moč dobiva 9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir ● star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za zajemáje: jedli so, zajemaje iz skupne sklede zajemajóč -a -e: ustavil se je, zajemajoč zrak; ustvarjalec, zajemajoč iz ljudske glasbe zajéman -a -o: znanje, zajemano iz knjig ♪
  14.      zajétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od zajeti: zajetje vode v dlan / zajetje mineralnih vrelcev / zajetje zraka / zajetje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove / zajetje sovražnih vojakov 2. grad. kraj ali objekt, kjer se umetno zajezi izvir zaradi izkoriščanja: zgraditi zajetje / vodovod napajata dve zajetji; okuženo zajetje / vodno zajetje ♪
  15.      zajézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi: vojaki so zajezdili v sotesko; zajezdil je po ravnini 2. zajahati: zajezditi konja / otrok je zajezdil klop in zabingljal z nogami ♪
  16.      zajódlati  -am dov. (ọ̑) v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: pevci so zajodlali // izraziti veselje z glasovi kot pri tem petju: ko so prišli na vrh gore, so glasno zajodlali ♪
  17.      zajókati  tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala // začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala 2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali ● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil zajókan -a -o nar. vzhodno objokan: zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan ♪
  18.      zajtrkoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje: zajtrkovalne navade / zajtrkovalna miza ♪
  19.      zakacáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. zamazati, zapackati: zakacati šipe z blatom / krmežlji so mu zakacali oči zakacán -a -o: zakacane oči ♪
  20.      zakadíti  -ím dov., zakádil (ȋ í) 1. s kajenjem povzročiti, da zrak v kakem prostoru ni čist: kadilci so zakadili sobo / peč je zakadila celo hišo / zakaditi z dimom 2. začeti kaditi: zakadil je cigareto; z užitkom zakaditi 3. knjiž. vdihniti in izdihniti dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: zbrali smo se, da malo zakadimo / zakaditi hašiš 4. ekspr. s kajenjem zapraviti: precej denarja zakadi 5. star. z veliko silo zagnati: zakaditi knjige v kot zakadíti se 1. narediti, oddati dim: peč, sveča se zakadi // narediti, oddati hlape: kislina se zakadi / v krožnikih se zakadi juha 2. zaradi dima v zraku postati nečist: soba se je zelo zakadila 3. postati črn, umazan od dima: stene so se zakadile 4. pojaviti se, razširiti se v zraku: iz obleke se je zakadil prah; brezoseb. iz dimnika se je zakadilo / proti večeru so se v dolini zakadile meglice 5. ekspr. steči, zdirjati: vsi so se zakadili proti izhodu; jezdec se je zakadil za ubežnikom; zakaditi se navkreber // z veliko silo, s hitrim premikanjem priti kam: zakadil se je napadalcu pod noge, da ga je podrl / veter se je zakadil v hišo // v zvezi z v silovito napasti: zakaditi se v nasprotnika; kot ris se zakaditi v koga / kritiki so se zakadili v razstavo zakajèn -êna -o: zakajen prostor; prisl., v povedni rabi: v gostilni je zakajeno ♪
  21.      zakájček  -čka m (ā) ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj: malemu zakajčku ni zmeraj lahko odgovoriti / otrok zakajček ♪
  22.      zakamuflírati  -am dov. (ȋ) 1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici: zakamuflirati bolnišnico; zakamuflirati vhod z vejami; vojaki so se zakamuflirali 2. ekspr. zakriti, prikriti: zakamuflirati vodovodne cevi / zakamuflirati prave namene zakamuflíran -a -o: zakamuflirana pot; letala so zakamuflirana ♪
  23.      zakapljáti  -ám dov. (á ȃ) nav. 3. os. večkrat pasti v obliki kaplje: voda zakaplja iz pipe; brezoseb. od sveč je zakapljalo / ekspr.: droben dež je zakapljal; brezoseb. nebo se temni, vsak čas bo zakapljalo začelo (naredko) deževati // ekspr. večkrat pasti sploh: listi so zakapljali na sprehajalce ♪
  24.      zakasnélec  -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut ♪
  25.      zakasníti  -ím dov., zakásnil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: huda zima je zakasnila pomlad; slabo vreme je zakasnilo žetev / zaprte meje so zakasnile gospodarski razvoj upočasnile // narediti, povzročiti, da kdo kam pride pozneje, kot se predvideva, pričakuje: slaba cesta nas je zakasnila 2. nepreh., knjiž. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: vlak je zakasnil deset minut; nekoliko je zakasnil k zajtrku; tisti, ki so zakasnili, so ostali lačni 3. ne narediti, ne začeti delati česa ob času, kot se predvideva, pričakuje: letos so zakasnili z obiranjem / ribez bo zakasnil z zorenjem zakasníti se 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje se je zaradi mrzle pomladi zakasnilo; poletje se je zakasnilo; govorna sposobnost se je pri njem zakasnila 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: kadar je večerjal pri njih, se je zmeraj zakasnil; predolgo se je zakasnil v mestu in ne bo prišel pravočasno domov / če se boš zakasnil, kar tam prespi / zima se je zakasnila je dolgo trajala zakasnjèn -êna -o in zakásnjen -a -o redko zakasnel: zakasnjen obiskovalec; zakasnjeno cvetenje ♪

   18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676 18.701 18.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA