Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (18.301-18.325)


  1.      vrtogláviti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročati, da je kdo vrtoglav: visok pritisk ga vrtoglavi; vonj te rastline vrtoglavi ljudi in živali 2. s prislovnim določilom opotekaje se premikati, hoditi: bolnica vrtoglavi k oknu // neenakomerno, neurejeno se gibati v zraku: pajek vrtoglavi med nitmi mreže / letalo vrtoglavi z neba; listi vrtoglavijo proti zemlji neurejeno vrteč se padajo // brez cilja, reda, nepremišljeno se gibati, tekati sem in tja: otroci vrtoglavijo po dvorišču / množice vrtoglavijo sem in tja / metulj vrtoglavi nad vrtnicami 3. ravnati nespametno, nepremišljeno: sosedje še bolj vrtoglavijo kot mi / le pleši in vrtoglavi, dokler si še mlad počni neumnosti 4. povzročati, da je kdo zmeden: njegovo govorjenje jih vrtoglavi / vrtoglaviti dekle ♪
  2.      vrúlja  -e ž (ú) geogr. kraški izvir na morskem ali jezerskem dnu ♪
  3.      vŕv  -í ž (ȓ) izdelek iz spletenih ali sesukanih rastlinskih vlaken, žic za povezovanje, privezovanje: vrv se je pretrgala; prerezati, razplesti vrv; voditi žival na vrvi; zvezati z vrvjo; dolga, močna vrv; jeklena, konopljena, žična vrv; vrv iz najlona; dolžina vrvi / odvezati vrv / plezalna vrv; vprežna vrv zaprežnica; vžigalna vrv vžigalna vrvica // tak izdelek, napeljan po zraku za določen namen: hoditi po vrvi; pobrati perilo z vrvi / knjiž. plesalec na vrvi vrvohodec // ekspr. temu izdelku podoben rastlinski del; steblo, vitica: buča je pognala vrvi; hmeljeve vrvi ● ekspr. najraje bi si dal vrv za vrat se obesil; ekspr. s tem dejanjem si je sam zadrgnil vrv okoli vratu se je sam spravil v brezizhoden položaj; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi; preg. zdravje po niti gor, po vrvi dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ◊ alp. pritrjena vrv za stalno ali občasno zavarovanje nevarnega dela poti pri hoji, plezanju; navt. jadrovodna vrv za obračanje jadra v smeri krme; pritezna vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto; privezna vrv za privezovanje ladje, čolna k obali; metalo za vrv obtežilna verižica z vrvico za metanje vrvi z ladje; ptt kabelska (nosilna) vrv na oporišča obešena jeklena vrv, na katero se pritrdi nadzemni kabel; šport. lavinska vrv vrv žive barve, ki si jo smučarji navežejo za pas in jo vlečejo za seboj, kadar so na ogroženem področju; teh. nosilna vrv vrv pri žičnici, po kateri se premika gondola; vlečna vrv vrv pri žičnici, ki vleče breme po nosilni vrvi ♪
  4.      vrvárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na vrvarje ali vrvarstvo: vrvarski izdelki / vrvarski obrat / vrvarska konoplja ♪
  5.      vŕženost  -i ž (ȓ) filoz., po eksistencialistični filozofiji dejstvo, da človek biva brez vnaprejšnje določenosti: razmišljati o človekovi vrženosti v svet ♪
  6.      vsadíti  -ím dov., vsádil (ȋ í) 1. dati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsaditi češnjo; vsaditi krompir; vsejati in vsaditi 2. dati, namestiti trdno, za trajno v kaj: vsaditi ključavnico v vrata; vsaditi nov zob v grablje / vsaditi preklo v zemljo 3. dati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsaditi kruh, potico / vsaditi v peč 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: znal je vsaditi ljubezen in poštenje v srca svojih otrok; vsaditi novo vizijo v človeka ◊ čeb. vsaditi roj dati roj v panj; med. vsaditi vnesti tujo, navadno umetno snov v telo vsadíti se ekspr. globlje, trajneje ustaliti se v čem, povezati se s čim: ideja, misel se mu je vsadila v glavo; ljubosumnost se ji je vsadila v srce ● ekspr. vsadila se mu je v dušo, srce trajno si jo je zapomnil; trajno jo je vzljubil; star. vsadi se v vsakega vtakne se, obregne se vsajèn -êna -o: vsajen kruh; krompir je vsajen; rezilo je vsajeno v ročaj ∙ ima globoko vsajene oči globoko ležeče, udrte ♪
  7.      vsáj  prisl. (ȃ) 1. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero: tukaj sta možni vsaj dve poti; vsaj eden se me je spomnil; vsaj enkrat na leto bi se lahko oglasil / bolj veselo bi bilo, če bi bilo vsaj malo sonca; vsaj za hip prenehajte 2. izraža omejevanje na določen stavčni člen: kmalu bo prišel. Vsaj obljubil je; na praznovanje bi jih lahko vsaj povabili; če bo odgovoril, boš vsaj vedel, kaj misli / vsaj pred drugimi se zadrži; moral bi biti zadovoljen, da vsaj nekdo skrbi zanj / vsaj začasno ga sprejmite 3. zastar. saj: vsaj ste me včeraj videli / vsaj vendar nihče ni proti napredku ♪
  8.      vsájati  -am nedov. (á) 1. dajati sadiko v zemljo, kjer bo rastla: vsajati nova drevesa 2. dajati, nameščati trdno, za trajno v kaj: vsajati mejnike; vsajati zapah na vrata 3. dajati lopar z oblikovanim testom v peč in ga s hitrim potegom spraviti z loparja: vsajati kruh, pecivo / vsajati v peč 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj globlje, trajneje ustali v čem, poveže s čim: vsajati življenjska spoznanja v otrokovo domišljijo, srce vsájati se ekspr. jeziti se, razburjati se: kar naprej se nekaj vsaja ♪
  9.      vsák  -a -o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka; pri vsakem gibu je čutila hude bolečine; elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec // izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure 2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči 3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati; lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoli II. v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor; to se lahko primeri vsakemu; to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran ● vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač ♪
  10.      vsako...  ali vsáko... in vsako... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na vsak: vsakodoben, vsakouren, vsakokratnost ♪
  11.      vsakokráten  -tna -o prid. (ā) ki vsakokrat je, obstaja v določenem času, trenutku: ugotavljati vsakokraten položaj; delo so načrtovali v skladu s potrebami in vsakokratnimi okoliščinami / vsakokratni ravnatelj je bil tudi vodja komisije ♪
  12.      vsakovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) številen in raznovrsten: prihajali so vsakovrstni ljudje; vsakovrstne nevarnosti / vsakovrstna hrana ♪
  13.      vsákršen  -šna -o zaim. (ȃ) izraža poljubnost kakovosti, lastnosti, značilnosti osebe ali stvari: vsakršen uspeh bi mu bil velika spodbuda; sposoben je za vsakršno opravilo / biti brez vsakršnih izkušenj; tvegati brez vsakršnega upanja / nakupila je vsakršno blago najrazličnejše ♪
  14.      vsaksêbi  prisl. (é) star. izraža medsebojno ločenost ali ločevanje; narazen: drevesa so posadili na deset metrov vsaksebi; skočiti vsaksebi; njihove hiše stojijo nedaleč vsaksebi / po večerji so odšli vsaksebi vsak na svojo stran; po nekaj letih sta šla vsaksebi sta se razšla, se razvezala; že dolgo živita vsaksebi ločeno ♪
  15.      vsaktéri  -a -o zaim. (ẹ̄) star. vsak: vsaktera doba je zapustila svoj slog; hvalijo ga ob vsakteri priliki / brez vsakterega vprašanja je izpolnil ukaz; sam.: vsakteri je dobil juho in kos mesa ♪
  16.      vsè  prisl. (ȅ) 1. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: postajajo vse bolj nestrpni; spuščali so se vse globlje; pitne vode je vse manj; zavzemati se za vse tesnejše sodelovanje 2. navadno s primernikom ali elativom izraža visoko stopnjo: vse predober je za vas; vse premalo vemo o tem; vse preveč ga skrbi; vse hujše stvari so že doživeli dosti / tam je vse drugačen red popolnoma; v sobi je bilo vse prazno 3. z oslabljenim pomenom poudarja visoko mejo trajanja, seganja, doseganja: čakali so ga vse do jutra; ravnina sega vse do obzorja; ples je trajal, vse dokler plesalci niso omagali / napil se je vse do nezavesti; napredoval je vse do predsednika // ekspr. poudarja pomen besede sploh: na trgu je vse črno ljudi; ima vse polno znancev 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z zaimkom ali prislovom za izražanje množine: kaj vse je že opravil danes; pripoveduje, kam vse bi rad šel; s kom vse se je že pogovarjal; kje vse jih ne sreča marsikje jih sreča ● ekspr. v gozd je šel po vse kaj drugega kot po drva po nekaj popolnoma drugega; ljudje so stali vse tam okrog povsod ♪
  17.      vse...  ali vsè... prvi del zloženk (ȅ) nanašajoč se na ves ali vse: vsečloveški, vsedržaven, vseevropski; vseobvezen, vseveden, vsezmožen; vsedober, vsevečen; vseodrešujoč, vserazumevajoč; vsenaokoli, vsepovsod ♪
  18.      vsèáfriški  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na vse Afričane ali vso Afriko: vseafriški boj proti rasizmu; vseafriški program razvoja; organizirati vseafriško konferenco ♪
  19.      vsèamêriški  -a -o prid. (ȅ-ȇ) nanašajoč se na vse Američane ali vso Ameriko: vseameriška avtomobilska cesta; vseameriške športne igre; vseameriška konferenca ♪
  20.      vsèêno  prisl. (ȅ-é) 1. v povedni rabi izraža, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva: naj spletkari, nam je vseeno; vseeno jim je, če se narod razdeli na dva tabora; meni je vseeno, kako živi; čisto, popolnoma vseeno ji je, kaj bodo rekli drugi / naj ga povabim? Meni je vseeno // izraža, da se ne daje prednost kateri od možnosti: vseeno mi je, kaj boste posadili: sadno drevje ali ribez; vseeno je, če plačajo v stotakih ali petdesetakih / elipt., pog. dajte mi kaj jesti, vseeno, kruh ali kaj drugega // izraža, da je kaj nepomembno: za njegov razvoj ni vseeno, kaj bere; prej bi morali to vedeti, zdaj je vseeno / ekspr. zmečkali si boste obleko. Saj je vseeno 2. izraža nasprotje s prej povedanim: bil je dober delavec, a je moral vseeno oditi; iz vljudnosti se je branil, nazadnje pa je vseeno sprejel ponudbo; čeprav niso bili utrujeni, so vseeno prenehali delati / tega ne boste več rabili, če pa vseeno, me pokličite; ni treba priti, zdaj je vse v redu. Vseeno hvala kljub temu, vendarle / v vezniški rabi uspel je, vseeno ni zadovoljen 3. z oslabljenim pomenom izraža pridržek: da ne boste rekli, da sem skop, vam bom vseeno dal tisočak; menil je, da bi bilo vseeno dobro pogledati, kaj delajo živali 4. v medmetni rabi izraža neupoštevanje, zavrnitev prej povedanega: zelo si je prizadeval. Vseeno, ni naredil, pa konec; dosti dela sem imel in nisem utegnil k vam. Vseeno, morali bi si vzeti čas ♪
  21.      vsèevrópski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na vse Evropejce ali vso Evropo: vseevropska konferenca; vseevropsko sodelovanje / pisatelj je imel vseevropski ugled ♪
  22.      vsègŕški  -a -o prid. (ȅ-ȓ) nanašajoč se na vse (stare) Grke ali vso Grčijo: vsegrške olimpijske igre / vsegrški kongres ♪
  23.      vsejéd  -a -e prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z rastlinami in mesom: medved je vsejed; vsejede živali ♪
  24.      vsèjugoslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na vse Jugoslovane ali vso Jugoslavijo: vsejugoslovanska proslava; vsejugoslovansko športno srečanje ♪
  25.      vsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti, izoblikovati kaj v kaj: vsekati znamenje v les / vsekati stopnice v skalo / vsekati cesto v hrib / ekspr. prašičji čekani so mu vsekali nekaj hudih ran naredili, zadali; pren., ekspr. globoko v srce se mu je vsekala ta misel ♦ alp. s cepinom vsekati stopinje v led vsékan -a -o: v kamen vsekan napis; v živo skalo vsekana pot ♪

   18.176 18.201 18.226 18.251 18.276 18.301 18.326 18.351 18.376 18.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA