Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (16.990-17.014)


  1.      topolíno  -a m (ȋ) tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom ♪
  2.      topologíja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza ♪
  3.      toponím  -a m (ȋ) lingv. lastno ime kraja ali kakega drugega dela zemeljskega površja, zemljepisno ime: toponimi in antroponimi ♪
  4.      toponomástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na toponomastiko: etnografske in toponomastične ostaline / toponomastična razprava ♪
  5.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪
  6.      topotánje  -a s (ȃ) glagolnik od topotati: prepovedati topotanje; topotanje splašenih živali / topotanje stop // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topotanje ♪
  7.      tórba  -e ž (ọ̑) priprava z ročajem, ročajema za prenašanje v roki: odložiti, odpreti torbo; vzeti kaj iz torbe; zložiti stvari v torbo; platnena, usnjena torba; polna, težka torba; torba za malico / hladilna torba torbi podobna prenosna hladilna priprava za prenašanje pokvarljivega blaga, zlasti živil; kopalna, lovska, potovalna, šolska torba ● pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko ♪
  8.      torbárski  in tórbarski -a -o prid. (á; ọ̑) nanašajoč se na torbarje ali torbarstvo: torbarski izdelki / torbarska obrt ♪
  9.      tórej  prisl. (ọ̑) 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje: zmagali so v svoji skupini in bodo torej igrali v finalu; vse je negotovo, kako naj torej komu zaupamo; nismo jim pomagali. Vsega smo torej sami krivi 2. izraža navezovanje na prej povedano: kaj torej še hočeš; pazi torej, premisli vsak pogled in vsak gib; hočeš torej reči, da vse to ni res; ti si torej drugačnega mnenja / torej prav, bom pa povedal 3. ekspr. izraža začudenje, nejevoljo, nestrpnost, zavrnitev: torej povej, kaj misliš; taka je torej ta stvar; no torej, poberi se že; tako torej, mi te čakamo, tebe pa ni 4. v medmetni rabi izraža spodbudo, poziv: torej, le pojdi; torej, kaj si prinesla; torej, kako si se odločil / Torej? je vprašal ♪
  10.      tóri  tudi tóry -ja [tori] m (ọ̑) v angleškem okolju član konservativne stranke: toriji so zmagali ♪
  11.      tórijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na torij: torijeva nahajališča / torijeva emanacija toron ♪
  12.      torílnica  -e ž (ȋ) bot., navadno v zvezi spomladanska torilnica gozdna rastlina z dolgopecljatimi jajčastimi ali srčastimi listi in modrimi cveti v socvetju, Omphalodes verna: spomladanska torilnica in rumena pasja čebulica ♪
  13.      torníster  -tra m (í) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: oprtati si tornister ♪
  14.      tornístra  -e ž (ȋ) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak: odpreti, oprtati si tornistro; vojak s tornistro ♪
  15.      torpedírati  -am dov. in nedov. (ȋ) voj. napasti s torpedom, torpedi: podmornica je torpedirala ladjo // razstreliti s torpedom, torpedi: najti razbitine ladje, ki so jo torpedirali med vojno ● publ. taki ukrepi bodo torpedirali gospodarski sistem uničili, povzročili njegov razpad torpedíran -a -o: torpedirana ladja se potaplja ♪
  16.      tórta  -e ž (ọ̑) pecivo okrogle oblike, navadno iz več plasti biskvitnega testa, med katerimi je nadev: narediti, okrasiti torto; razrezati torto; kos torte; lopatica za torto / čokoladna, sadna torta / za malico poje dve torti tortni rezini ♦ gastr. doboš torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro; linška torta iz linškega testa, namazana z ribezovo marmelado in okrašena z mrežo iz istega testa ♪
  17.      tortílja  -e ž (ȋ) 1. v španskem okolju jed iz stepenih jajc, zelenjave, začimb: delati tortilje; tortilja s fižolovim nadevom 2. v latinskoameriškem okolju tanek mlinec iz koruzne ali bele moke, pečen na vroči plošči ali kamnu: peči tortilje ♪
  18.      tórzo  -a m (ọ̑) 1. um. nepopolno ohranjen ali nedokončan kip, navadno brez glave in udov: torzi antičnih boginj / kip se je ohranil samo kot torzo 2. knjiž. nedokončano delo, stvar sploh: knjiga je ostala torzo; drama daje vtis torza ♪
  19.      tóstran  prisl. (ọ̑) izraža položaj na tej strani česa ali premikanje v tak položaj: tostran so polja, onstran gozdovi / ko smo prišli tostran, ni bilo tu nikogar ♪
  20.      tóstran  predl. (ọ̑) z rodilnikom za izražanje položaja na tej strani česa ali premikanja v tak položaj: tostran gozda je speljana trimska steza / splezal je tostran visoke ograje / ogledali so si kraje tostran in onstran meje ♪
  21.      totálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. popoln: imeti totalen pregled nad dogajanjem / totalna prepoved jedrskih poskusov / totalno uničenje / totalna harmonija; totalno ravnovesje / totalna zmota 2. celovit, celosten: raziskovanje totalnih družbenih struktur / totalna revolucija / totalni človek človek, ki je vsestransko razvit, osveščen, dejaven // celoten: izračunati totalno napako iz delnih 3. redko totalitaren: totalna oblast / totalna država ◊ fiz. totalni odboj popolni odboj; gled. totalno gledališče gledališče, ki pri uprizoritvah enakovredno uporablja vsa gledališka sredstva, besedilo pa le kot scenarij; šport. totalno gibanje gibanje, pri katerem sodeluje celo telo; voj. totalna vojna vojna, ki zajame vso napadeno državo in v kateri napadalec uporablja vsa sredstva neglede na mednarodno vojno pravo totálno prisl.: totalno pozabiti; biti totalno pijan, slep ♪
  22.      totálnost  -i ž (ȃ) knjiž. 1. popolnost: totalnost razdejanja 2. celovitost: zavest o totalnosti umetnine; spoznanje o totalnosti družbenih procesov; totalnost in pluralizem // celotnost, celota: književnost izraža totalnost življenja / pedagog upošteva totalnost otroka vse njegove značilnosti, življenjske okoliščine 3. kar je celovito: moralna zavest je v sebi razčlenjena totalnost; gledati na bit in zavest kot na dve totalnosti ♪
  23.      tótem  -a m (ọ́) pri primitivnih ljudstvih žival, rastlina, za katero se veruje, da je z določenim rodom, plemenom v sorodstveni zvezi: častiti toteme; imeti medveda za totem; rodovni totem // slika, kip te živali, rastline: zbirati indijanske toteme; lesen totem ♪
  24.      továriš  -a m (ȃ) 1. oseba v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: dati navodila tovarišem; pomagati tovarišem pri vzponu na vrh gore; pri vožnji je prehitel tovariše; skrbeti za ranjenega tovariša; bojni, lovski, plezalni tovariš; tovariš na straži, pri igri / sodili so uporniku Janezu Gradniku in njegovim tovarišem // oseba v razmerju do ženske, s katero živi v življenjski skupnosti: poiskati si tovariša / zakonski, življenjski tovariš // oseba v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: prebuditi tovariše v celici; popotni, sobni tovariši; tovariši iz razreda / ekspr. knjiga mu je ob samotnih večerih edini tovariš 2. oseba v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: miličniku se je pridružil še en tovariš; rudarji so si prizadevali rešiti zasute tovariše; zavračati prenapeta stališča tovarišev v stranki / klubski, poklicni, stanovski tovariš; poslovni tovariš poslovni partner / ekspr. slon je s trobljenjem poklical tovariše druge slone // oseba v razmerju do druge osebe, ki ima enak družbeni položaj: revolucija je ljudi izenačila, vsi so si tovariši; to si lahko dovoli le med tovariši; pogovorili so se kot tovariši // oseba v razmerju do druge osebe, ki je v istem stanju: tovariš v bridkosti, nesreči 3. oseba v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: posloviti se od tovarišev; oditi na vas k tovarišem; imeti dobre, slabe tovariše; tovariši iz otroških let 4. naslov za odraslega moškega: med pogovorom je vstopil neki tovariš; predstaviti neznanega tovariša / kot nagovor tovariš, pokažite dokumente; kot pristavek k imenu, poklicu: tovariš profesor; pokličite tovariša Petra // pog. politični funkcionar: povabili so tovariše z občine; tovariši na vodilnih mestih; šalj. ne ve se, kaj bodo odločili gospodje tovariši 5. žarg., šol. učitelj, profesor: tovariš je spraševal; opravičiti se tovarišu; tovariš za angleščino ● zastar. trgovec ga je vzel za tovariša družabnika ♪
  25.      tovarišíja  -e ž (ȋ) skupnost med seboj povezanih ljudi s skupnim ciljem: ob delu so postali prijetna tovarišija; nerad se je ločil od tovarišije v tovarni; gimnazijska tovarišija je razpadla // skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; družba: prihajal je sam z manjšo tovarišijo / otrokova šolska tovarišija šolski tovariši // prisotnost koga zlasti zaradi zabave: izogibal se je njegove tovarišije ♪

   16.865 16.890 16.915 16.940 16.965 16.990 17.015 17.040 17.065 17.090  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA