Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (16.965-16.989)
- tonálen -lna -o prid. (ȃ) muz. melodično in harmonsko urejen na osnovi določene tonalitete: tonalna skladba / tonalni sistem tonálno prisl.: tonalno skladati ♪
- tonálnost -i ž (ȃ) 1. muz. melodična in harmonska urejenost na osnovi določene tonalitete: v njegovih skladbah se prepletata tonalnost in atonalnost 2. um. lastnost, značilnost, določena z (barvnimi) toni: tonalnost slike; barvno polnost nadomešča siva tonalnost ● knjiž. ponavljanje teh besed daje pesmi čustveno tonalnost obarvanost ♪
- toném -a m (ẹ̑) lingv. samoglasnik ali samoglasniški glas glede na višino, potek in dolžino tona: razločevati toneme; akut in drugi tonemi ♪
- tonêra -e ž (ȇ) 1. rib. čoln za lovljenje tunov: peljati se s tonero 2. nar. primorsko ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka: s tonere opazovati tune ♪
- tónika -e ž (ọ́) muz. prva stopnja v durovi ali molovi lestvici: tonika, dominanta in subdominanta ♪
- tónkin -a m (ọ̑) bambus, iz katerega izdelujejo zlasti ribiške palice: za spomin hrani ribiško palico iz tonkina ♪
- tónovski -a -o prid. (ọ̑) tonski1: zapisovati napeve s posebnimi tonovskimi znaki / te barve so na izbiro samo v določeni tonovski lestvici ♦ muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice ♪
- tónski 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike ● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba ◊ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu tónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog
♪
- tonzúra -e ž (ȗ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriženo ali obrito lasišče: glava s tonzuro; meniška tonzura ♪
- tonzurírati -am dov. in nedov. (ȋ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika tonzuríran -a -o: tonzurirana glava ♪
- tòp tôpa m, mn. topóvi (ȍ ó) 1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top 2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top ● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno ◊ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top ♪
- topílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) talivec: topilec v železarni ♪
- topílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topljenje: topilno sredstvo / topilna moč vroče vode / topilna peč talilna peč ♪
- topílnica -e ž (ȋ) delavnica, obrat za topljenje: delati v topilnici; topilnica masti / topilnica bakra talilnica ♪
- topílničar -ja m (ȋ) talivec: delovni uspehi topilničarjev; topilničar v železarni ♪
- topílnik -a m (ȋ) teh. posoda za topljenje: topilnik za klej / topilnik za steklo talilnik ♪
- topílništvo -a s (ȋ) talilništvo: rudarstvo in topilništvo ♪
- topítev -tve ž (ȋ) glagolnik od topiti, raztapljati: topitev snega / topitev kovin talitev ♪
- topíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor; žveplo se ne topi v vodi 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile 3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo; sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo ● star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusno topíti se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga
nakazuje določilo: natakar se danes kar topi od ustrežljivosti; topiti se od zadovoljstva / srce se mu topi v lepih spominih / topiti se v solzah zelo jokati ● knjiž., redko jezika sosednjih narodov sta se počasi topila stapljala topèč -éča -e: govoril je, topeč se od prijaznosti; v vodi se topeča snov topljèn -êna -o: topljeni sir mlečni izdelek, ki se dobi s topljenjem različnih vrst sira; topljeno maslo kuhano maslo ♪
- toplokŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) zool. pri katerem je toplota krvi neodvisna od temperature okolice: sesalci so toplokrvni; toplokrvne živali ● ekspr. toplokrvno dekle zelo čustveno, strastno ◊ vet. toplokrvni konj konj lažje pasme, ki se uporablja za ježo ali vprego v lahke vozove ♪
- toplôta -e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka temperatura: toplota dobro dene, se prileže; pomladanska toplota; prijetna toplota / občutek toplote / nekatere bakterije se razmnožujejo pri sobni toploti sobni temperaturi 3. lastnost, značilnost toplega: toplota od sonca segretega zidu / toplota pomladnih dni / toplota postelje / toplota volne / človeška toplota; toplota besed, čustev; toplota družinskega okolja / toplota jesenskih barv 4. ekspr. prijetno, ugodno počutje: po telesu se mu razliva toplota ◊ fiz. izparilna toplota; latentna toplota ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila
temperatura; utajena, prikrita toplota; sežigna toplota ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva; specifična toplota; strjevalna toplota ki se sprosti pri strjevanju; talilna toplota; strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu ♪
- toplôten -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na toploto: toplotni dražljaj; toplotni učinek / toplotne razmere / toplotna izolacija ◊ fiz. toplotna konvekcija prenašanje toplote zaradi gibanja snovi; toplotna smrt hipotetično stanje vesolja, ko ni več mogoča nobena sprememba, ker je temperatura povsod enaka; toplotno sevanje prenos toplote s kraja z višjo temperaturo na kraj z nižjo temperaturo z elektromagnetnim valovanjem; med. toplotni udar vročinska kap; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; toplotna nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; strojn. toplotni prenosnik naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu; toplotni stroj stroj, ki spreminja toplotno energijo v mehansko delo; toplotna črpalka strojna naprava za črpanje
toplote s kraja z nižjo temperaturo na kraj z višjo temperaturo; toplotna naprava naprava, ki pripravlja, izkorišča, prenaša toploto; teh. toplotni akumulator; toplotni ščit obloga čelnih ploskev kabine vesoljske ladje, rakete, ki ščiti naprave, posadko pred previsokimi temperaturami pri prehodu skozi zračne plasti; toplotna obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna vrednost goriva kurilna vrednost goriva; toplotna vrednost vžigalne svečke količina, ki pove, koliko toplote oddaja svečka toplôtno prisl.: toplotno izolirati ♪
- toplovôden -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na toplo vodo: toplovodni rastlinjak ♦ teh. toplovodni kotel naprava, v kateri se segreva tehnološka voda ali voda za ogrevanje prostorov ♪
- topografíja -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
- tôpol -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
16.840 16.865 16.890 16.915 16.940 16.965 16.990 17.015 17.040 17.065