Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (16.776-16.800)


  1.      tépkovec  -vca m (ẹ́) mošt ali žganje iz tepk: piti tepkovec ♪
  2.      teptáti  -ám [tudi tǝp] nedov. (á ȃ) 1. s hojo, udarci nog a) delati kaj trdo, sprijeto: teptati ilovico, sneg / teptati s smučmi b) delati, urejati: teptati pot, smučišče c) tlačiti, stiskati: teptati repo, zelje / teptati grozdje v kadi / teptati proso meti 2. s hojo, udarci nog a) pritiskati k tlom, navzdol in pri tem poškodovati ali uničiti: teptati rože, travo; konji so teptali žito b) povzročati komu (hude) telesne poškodbe, smrt: konji so teptali ranjene vojake / ekspr. vojaki na konjih so teptali pešce v tla 3. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: nikoli nas ne bodo več teptali tujci / teptati domovino 4. ekspr. povzročati, da kaj za koga nima več prejšnje vrednosti, veljave: teptati srečo, ljubezen koga / teptati človeško dostojanstvo // kršiti, prelamljati: teptati obljube, zakone ● evfem. ne bo več dolgo trave teptal ne bo več dolgo živel; ekspr. od jeze teptati z nogami z nogami tolči, udarjati ob tla teptajóč -a -e: padle vojake teptajoči konji teptán -a -o: teptane pravice; smučišča so redno teptana ♪
  3.      ter  vez. I. med členi v stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: prinesti pecivo in vino ter kozarce; kupiti sladkor in moko ter olje / v osmrtnicah žalujoči: hčerka Pavla z družino, sin Andrej, sestri Marjana in Micka ter ostalo sorodstvo // nav. ekspr. za vezanje členov sploh: upoštevati telesne posebnosti ter naše standarde, sociološke in druge elemente; zanimivi so razni obredi ter plesi in igre; knjižnica in čitalnica sta odprti vsak dan od 7. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure 2. za vezanje dveh istovrstnih členov; in: izhaja več periodičnih publikacij ter časopisov v obeh jezikih; prireditev sta organizirali pionirska ter mladinska organizacija / prerivati se sem ter tja; pot je bila spolzka, sem ter tja blatna semintja; sem ter tam še najdeš kako mravljišče tuintam // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega člena: blago rdeče, modre ter zelene barve; prinesti obleko, perilo ter čevlje; razpravljali so o spremembah ustave, amandmajih ter o usmeritvi gospodarstva II. v vezalnem priredju, navadno z izpuščanjem pomožnih besed v drugem stavku 1. pri naštevanju, pri menjavanju z in za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: prestopal se je in pokašljeval ter si na vse načine prizadeval, da bi ga opazila // nav. ekspr. za vezanje stavkov sploh: stoji ter gleda in čaka, kaj bo; vstal je ter se umil, obril in oblekel; ozrla se je in požugala s prstom ter se nasmehnila in mu pomežiknila / hitro je izvedela vse novice, zgodbe in skrivnosti ter jih sporočala naprej 2. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost; in: pridi ter poglej; kozarec je padel na tla ter se razbil / uvidela je, da je vsaka beseda zaman ter da se ne da pregovoriti // pri naštevanju za vezanje predzadnjega in zadnjega stavka: vstala je, stopila k predavatelju ter mu čestitala; navije uro, natlači pipo ter gre sedet pred hišo III. knjiž., navadno v protivnem priredju, z vejico 1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa: pomagal mu je orati, ter ga ni vprašal: kaj boš sejal ali sadil / denarja vas ne bom prosil, ter ničesar drugega pa tudi 2. za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: dovolj si pametna, ter sama veš, da tega ne smeš ♪
  4.      teracêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na teracerje ali teracerstvo: teracerska dela ♪
  5.      terapévtski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na terapevte ali terapijo: zahtevni terapevtski posegi; terapevtske metode / terapevtska dejavnost zdravilišča / terapevtska skupina / knjiž. rastlina s terapevtskimi lastnostmi zdravilnimi ♦ med. terapevtska doza zdravila doza zdravila, ki ni manjša od najmanjše učinkovite in ne večja od največje dovoljene doze, določena glede na starost, težo bolnika ♪
  6.      terapíja  -e ž (ȋ) zdravljenje: predlagati terapijo; odločiti se za terapijo; za uspešno terapijo je potrebna pravilna diagnoza; primerna terapija; učinkovitost terapije / individualna, skupinska terapija; psihiatrična terapija; terapija s kemičnimi sredstvi, z električnim tokom ∙ publ. tudi najboljši avtomobil je včasih potreben terapije popravila ♦ med. delovna terapija ki z delom usposablja telesno, duševno prizadetega zlasti za opravljanje vsakdanjih opravil; fizikalna terapija fizioterapija; funkcionalna terapija ki z vajami usposablja prizadeti del telesa za opravljanje njegovih funkcij; kavzalna ali vzročna terapija s katero se želi odpraviti vzrok bolezni; mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi; okupacijska ali zaposlitvena terapija pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela ♪
  7.      terárij  -a m (á) zaprt prostor za gojenje manjših kopenskih živali: opazovati kuščarje, želve v terariju; terarij in akvarij ♪
  8.      terárijski  -a -o (á) pridevnik od terarij: terarijske živali ♪
  9.      terása  -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa // ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase 2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah // vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami ◊ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina ♪
  10.      teratóm  -a m (ọ̑) med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni: zdravljenje teratoma ♪
  11.      terciáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na terciar: terciarni relikti; terciarne plasti, tvorbe / terciarna doba 2. ki se pojavi za drugim: terciarni učinki ◊ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; soc. terciarna socializacija socializacija v širšem družbenem okolju ♪
  12.      tercijálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tercijalce ali tercijalstvo: tercijalski predsodki / tercijalska družina ♪
  13.      terebínt  -a m (ȋ) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi, Pistacia terebinthus: sadeži terebinta ♪
  14.      teriêr  -ja m (ȇ) manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji: gojiti terierje / škotski terier manjši terier z dolgo, črno dlako ♪
  15.      teríšče  -a s (í) 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur // kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov ∙ zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča // kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču ♪
  16.      teríški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama ♪
  17.      teritál  -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala ♪
  18.      térjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek ♪
  19.      têrma  -e ž (ȇ) 1. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti termo // voda toplega izvira, vrelca: kopati se v termi; zdravilna terma 2. mn., knjiž. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca; toplice: iti v terme; zdraviti se v termah 3. mn., pri starih Grkih in Rimljanih javno kopališče s športnimi, zabaviščnimi prostori: kopati se v termah; gostje term / graditi terme; arhitektura term / Dioklecijanove terme ♪
  20.      termálen  -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda // nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec ♪
  21.      têrmičen  -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija ∙ knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarna ♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava têrmično prisl.: termično obdelati snov ♪
  22.      termín  -a m (ȋ) čas, datum, določen ali dogovorjen za kaj: izbrati termin za prvo predstavo; razpisati termine za izpite; prijaviti se do določenega termina; poiskati nezaseden, prost termin // omejen čas, določen ali dogovorjen za kaj: v tem terminu predvajajo stare filme; zdravniški nasveti bodo odslej v drugem terminu / delati izpit v jesenskem terminu roku ♪
  23.      terminál  -a m (ȃ) 1. kraj, prostor z objekti, napravami za sprejem, odpravo ali pretovor blaga, potnikov na začetku, koncu prometne poti: urediti terminal; napeljati naftovod do terminala / kontejnerski terminal za skladiščenje in pretovarjanje kontejnerjev; letališki, železniški terminal ♦ teh. terminal za razsute tovore 2. elektr. naprava, ki omogoča sprejemanje ali oddajanje informacij na daljavo: obdelovati podatke preko terminala; prenašati podatke s terminali; glavni terminal / računalniški terminal ♪
  24.      terminálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na terminal: terminalne naprave / terminalno območje letališča 2. knjiž. končen: terminalna postaja ♦ bot. terminalni poganjek poganjek, ki raste na koncu debla, vej; med. terminalni stadij bolezni ♪
  25.      terminolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na terminologe ali terminologijo: terminološki nesporazum; terminološka neenotnost / terminološki kvalifikator, slovar; terminološka besedna zveza ♪

   16.651 16.676 16.701 16.726 16.751 16.776 16.801 16.826 16.851 16.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA