Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (16.565-16.589)
- štíridesetlétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) 1. štirideseta obletnica: proslavljali so štiridesetletnico pisateljeve smrti 2. štirideset let stara ženska: prisedla je prikupna štiridesetletnica ♪
- štíriindvájset -ih štev. (ȋ-ȃ) izraža število ali številko štiriindvajset [24]: na bojišču je bilo preteklih štiriindvajset ur mirno; poslušati poročila ob štiriindvajsetih 24h ♪
- štírikrat prisl. (ȋ) izraža štiri ponovitve: štirikrat dve je osem; zmagali so štirikrat zapored / štirikrat večji stroški ♪
- štírimotórnik -a m (ȋ-ọ̄) žarg. štirimotorno letalo: štirimotornik se je spustil na letališče ♪
- štírinajst in štirinájst -ih štev. (ȋ; á) izraža število ali številko štirinajst [14]: sedem in sedem je štirinajst / odhod vlaka ob štirinajst(ih) petnajst 1415 / vzel je štirinajst dni dopusta / obiskal te bom danes štirinajst dni / prva svetovna vojna se je začela leta štirinajst leta 1914 ♪
- štirínajstdnévnik in štirinájstdnévnik -a m (ȋ-ẹ̑; á-ẹ̑) vsakih štirinajst dni izhajajoča publikacija s specializirano vsebino: objaviti članek v štirinajstdnevniku; list bo izhajal kot štirinajstdnevnik ♪
- štirinájststo in štírinajststo štev. neskl. (á; ȋ) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč štiristo [1400]: najti podatke v urbarju iz leta štirinajststo osemindevetdeset ♪
- štíristo štev. neskl., stil. štíristo štíristotih (í) izraža število ali številko štiristo [400]: pred štiristo leti; zgraditi vrtec za štiristo otrok ♪
- štíristòp -ópa m (ȋ-ȍ ȋ-ọ̄) vrsta iz štirih vštric stoječih ali korakajočih oseb: prvi štiristop je odkorakal; razporediti se v štiristope; hoditi v štiristopih ♪
- štírivalénten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) kem. ki lahko veže štiri atome vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih zamenja v spojini: štirivalentno žveplo ♪
- štírivpréga -e ž (ȋ-ẹ̑) vprega s štirimi živalmi: odpeljal se je s štirivprego / voditi štirivprego štiri v voz vprežene živali ♪
- štírje štíri -i štev., tož. štíri (í) 1. izraža število štiri [4] a) v samostalniški rabi: dvakrat dve je štiri; od desetih so ostali samo štirje; bil je sam proti štirim / ura je štiri; vstajati ob štirih zjutraj 4h; čakati od štirih do petih (popoldne) 16h / igrati v štirih; korakati po štiri in štiri tako, da so štirje v vrsti; žrebiček se je valjal po travi in brcal z vsemi štirimi z nogami b) v prilastkovi rabi: knjiga je prevedena v štiri svetovne jezike; štiri tisoč; štiri ure hoda; komedija v štirih dejanjih; vozilo ima pogon na vsa štiri kolesa; pred štirimi leti / štirje letni časi; štiri strani neba c) v medmetni rabi: otroci, začnimo: tri, štiri // neskl. izraža številko štiri: oddaja na kanalu štiri; stanuje v bloku številka štiri; tekma se je končala s štiri proti ena / pog. v spričevalu ima same štiri prav dobre ocene 2. v
prislovni rabi, navadno v zvezi na vse štiri, po (vseh) štirih izraža položaj, ko je telo hkrati na rokah in nogah, kolenih: spustil se je na vse štiri, da je lahko zlezel pod mizo / hoditi, kobacati, plaziti se, ekspr. laziti po vseh štirih 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi z vsemi štirimi zelo, močno: z vsemi štirimi se je branil iti domov; ko so ga ujeli, se je otepal z vsemi štirimi / vsaki novosti se je upiral z vsemi štirimi ● ekspr. vse štiri je iztegnil od sebe udobno je legel, da bi se sprostil, odpočil; ekspr. bil je uspešen obrtnik, z vsemi štirimi na zemlji realen, trezen; pogovarjala se bova na štiri oči brez prič, zaupno; ekspr. vsega ne morem opraviti, saj nimam štirih rok ne morem opraviti toliko dela, kot se pričakuje, zahteva od mene; ekspr. vedno si je želel imeti svoje štiri stene, zidove bivališče, dom; ekspr. živi samo med štirimi stenami zelo osamljeno; veter je raznesel pepel na vse štiri
strani, ekspr. na vse štiri vetrove izraža neurejeno, neusmerjeno premikanje iz središča ◊ obrt. krilo na štiri pole; šah. lovec na b4 ♪
- štókati -am nedov. (ọ́ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti ♪
- štókavski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na štokavce ali štokavščino: štokavska književnost / štokavsko narečje ♪
- štór -a tudi štòr štôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. po podiranju drevja preostali del debla: štori so moleli iz zemlje; izkopati, izruvati štor; iz štorov so pognale mladike; zasadil je sekiro v štor; usedel se je na štor; grčav štor; trhel, votel štor; kaj stojiš kakor štor / bukov, hrastov štor / drevesni štor 2. zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu: porezane zeljne glave je obrnila s štori navzgor / zeljni štor ∙ pog. klobuk jurčka je bil črviv, štor pa ne bet 3. slabš. neroden, okoren človek: to ti je pravi štor; ne bodi tak štor / kot psovka umakni se, štor nerodni ♪
- štórja -e ž (ọ́) star. preproga, odeja, pletena iz ločja, trstike: pogrniti štorjo po tleh ∙ nar. preden so ometali strop, so pribili nanj štorjo štukaturo ♪
- štós -a m (ọ̑) žarg. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: izmišlja si vedno nove štose; poznam take štose; dober, obrabljen štos; gimnazijski štosi / v povedno-prislovni rabi to bi bil štos, če bi se mož vrnil / kar tako, za štos se je prijavil ne z resnim namenom ∙ žarg. ti si pa za štose si šaljiv, neresen ♪
- štránga -e ž (ȃ) nižje pog. vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu; zaprežnica: pripeti štrange / konjske štrange ♪
- štrbóncelj -clja tudi -na [cǝl] m (ọ́) sadno drevo ali njegov modrikasti okrogli koščičasti sad: slive in štrbonclji ♪
- štrbúnk -a m (ȗ) ekspr. slišen padec (v vodo): ob vsakem štrbunku so gledalci na bregu zakričali / od sunkov in štrbunkov ga je vse bolelo / štrbunk kamna v vodo / čaka jih samo še štrbunk s padalom skok ∙ ekspr. zaslišal se je glasen štrbunk glas ob padcu (v vodo); šalj. stranišče na štrbunk suho stranišče ♪
- štrbúnkati -am nedov. (ȗ) ekspr. slišno padati (v vodo): kosi skal so štrbunkali v globino ∙ ekspr. žabe so druga za drugo štrbunkale v vodo skakale ♪
- štŕcelj -clja m (ŕ) 1. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje: odsekal je drevesce pri tleh, da ne bi ostal štrcelj; odžagati štrcelj tik ob deblu; štrcelj veje // temu podoben del česa sploh: štrcelj lopatnega držaja; svečni štrclji 2. zakrneli ud ali po odstranitvi dela uda preostali del: natakniti protezo na štrcelj; namesto rok ima le dva štrclja / štrcelj jezika, repa ♪
- štrénast -a -o prid. (ẹ́) pog. pramenast: lasje so postali suhi in štrenasti; štrenasta brada / ekspr.: štrenasti oblaki; po dolini se vleče štrenasta megla ● pog. štrenast stročji fižol ki ima žile ♪
- štréncati -am nedov. (ẹ̑) nar. dolenjsko šepati: pes je štrencal po treh nogah / s palico je štrencal po mestu ♪
- štŕkavec -vca m (ŕ) 1. bot. rastlina z bodeče dlakavim ležečim steblom in rumenimi cveti, Ecballium: s štrkavcem porasla steza 2. nar. štajersko pobalin, pobalinček: štrkavci so mu obrali češnje ♪
16.440 16.465 16.490 16.515 16.540 16.565 16.590 16.615 16.640 16.665