Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (165-189)
- diskvalifikácija -e ž (á) 1. odvzem, izguba (moralne) vrednosti, cene: idejna in politična diskvalifikacija umetnika 2. šport. odvzem pravice do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalifikacija igralca ♪
- dokumentalíst -a m (ȋ) kdor opravlja dokumentacijo: dokumentalisti in informatorji; razpisati delovno mesto dokumentalista za tehnično dokumentacijo ♪
- dokvalifikácija -e ž (á) dopolnilna kvalifikacija: tečaj za dokvalifikacijo bolničarjev ♪
- dolihokefalíja -e ž (ȋ) antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost ♪
- domovalíšče -a s (í) knjiž., redko dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev ♪
- dotikalíšče -a s (í) geom. točka, v kateri se premica ali ravnina dotika krivulje ali ploskve: dotikališče tangente; pren. dotikališča med kulturami in narodi ♪
- drémalica -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
- drôbnokapitalístičen -čna -o prid. (ó-í) nanašajoč se na drobne kapitaliste: drobnokapitalistična miselnost / drobnokapitalistična proizvodnja ♪
- drózgalica -e ž (ọ̑) zastar. drozga: stresti drozgalico v stiskalnico ♪
- drpáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko s težavo, okorno hoditi: trudoma je drpalil čez breg in dol / vlak je vztrajno drpalil navkreber // s težavo vleči: komaj sta drpalila vsak svoj hlod za seboj ♪
- dŕsalica -e ž (ȓ) nar. drsalnica, drsnica: vsak večer sem drsalico polil z vodo ♪
- drsalíšče -a s (í) urejen prostor z ledeno ploskvijo za drsanje: vsak dan se hodi drsat na drsališče / pokrito drsališče; umetno drsališče z umetno vzdrževanim ledom ♪
- držávnokapitalístičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni kapitalizem: državnokapitalistični sistem; državnokapitalistične tendence ♪
- držávnosocialístičen -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na državni socializem: državnosocialistična proizvodnja ♪
- dualíst -a m (ȋ) pristaš dualizma: prepričan dualist; med filozofi in psihologi je precej dualistov ♪
- dualístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na dualizem: dualistični princip v skladbi / dualistični nazor / dualistična ureditev države; dualistična ustava ♪
- dualitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. dvojnost: njegovo delo predstavlja dualiteto znanstvene misli in umetniške ustvarjalne moči ♪
- dualízem -zma m (ū) 1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem — romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo ◊ jur. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varstvene ukrepe; lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem ♪
- dvígalica -e ž (ȋ) lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal: nastavljati dvigalice; prenekaterega zajca ali srno je ujel na dvigalico ♪
- dvókalíčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) bot., v zvezi dvokalična rastlina rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista ♪
- dvókalíčnica -e ž (ọ̑-ȋ) nav. mn., bot. rastlina, ki ima v kalčku dva klična lista: enokaličnice in dvokaličnice ♪
- egalitáren -rna -o prid. (ȃ) soc. osnovan na enakosti, enakopravnosti: egalitarna družba / egalitarna tendenca v delitvi osebnih dohodkov ♪
- egalitarízem -zma m (ȋ) soc. nazor, da so ljudje enaki, enakopravni: egalitarizem in demokratičnost / uravnilovka in parole cenenega egalitarizma v filmu ♪
- egalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati: umetnik je namenoma egaliziral vse elemente na sliki ◊ teh. s stružnico egalizirati izobličen strojni del vrniti mu pravilno obliko; egalizirati kože dati jim enakomerno debelino; egalizirati pločevino poravnati njeno neravno površino ♪
- eksistenciálija -e ž (á) filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče: v pisatelju sta stiska in absurd prisotna kot njegovi poglavitni eksistencialiji ♪
40 65 90 115 140 165 190 215 240 265