Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (15.990-16.014)
- stihíja -e ž (ȋ) 1. nenačrtno, nekontrolirano dogajanje: prepustiti gospodarstvo stihiji; hiter razvoj je vnesel v družbo stihijo; tržna stihija 2. nav. ekspr. neobvladljiv, uničevalen pojav v naravi: nemoč človeka pred naravno stihijo; vodna stihija / z letali krotiti ognjeno stihijo požar; neukrotljiva stihija reke uničevalno delovanje ♪
- stík -a m (ȋ) 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami 3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do
kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju // odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v
zaporednih besedah; aliteracija ● redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo ♪
- stikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stik ali stikanje: stikalna mesta med tračnicami / stikalni aparat, gumb; stikalna naprava, ročica ♦ elektr. stikalna omara omara s stikalnimi aparati; stikalna plošča plošča, na kateri so elementi za vklapljanje, izklapljanje, preklapljanje električnih tokokrogov; stikalna postaja postaja s stikalnimi aparati, v katero vodi več vodov za povezavo omrežij; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov ♪
- stikálo -a s (á) priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo ♦ elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo ♪
- stíkanje tudi iztíkanje -a s (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami ♪
- stíkati -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi ∙ ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali stíkati se 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo ♦ anat. lopatica se stika s ključnico 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki ∙ redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli ♪
- stíkati -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋ) nav. ekspr. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše ● ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika
za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci ♪
- stikováti -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. stikati, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano ♪
- stíl -a m (ȋ) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža ♦ lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski
stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi ● ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan ♪
- stílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stil: stilna analiza romana / splošna stilna usmeritev v našem povojnem kiparstvu; evropska stilna gibanja / stilne napake / stilni koncert koncert del z enakimi stilnimi značilnostmi; stilno pohištvo pohištvo, prilagojeno oblikovnim posebnostim določene dobe ◊ lingv. stilno-plastni kvalifikatorji; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi stílno prisl.: slovnično in stilno izboljševati besedilo; stilno opremiti stanovanje; stilno čista uprizoritev ♦ lingv. stilno nezaznamovana beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih ♪
- stilístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na stil ali stilistiko: stilistična sredstva / stilistična analiza dela / odpravljati, ugotavljati stilistične napake stilístično prisl.: stilistično okoren jezik ♪
- stilizácija -e ž (á) glagolnik od stilizirati: odmik od naturalizma k abstraktni stilizaciji; stilizacija cvetov za ornamente / nejasna stilizacija besedila ♦ jur. stilizacija zakonskega besedila ♪
- stimulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja; stimulativni ukrepi; take cene niso stimulativne ♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans stimulatívno prisl.: kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela ♪
- stimulátor -ja m (ȃ) knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbuda ♦ med. stimulator za srce spodbujevalnik za srce ♪
- stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni ♪
- stíska -e ž (ȋ) 1. neugodno, težko rešljivo stanje navadno zaradi pomanjkanja materialnih dobrin: stiska je velika, ne morejo ga več šolati; posojilo ju je začasno rešilo stiske; živeti v stiski; spraviti koga v stisko / materialna stiska; socialna stiska // neugodno, težko rešljivo stanje sploh: gledališče je zašlo v hudo stisko; stiska brezposelnosti; stiska posameznika in družbe v novih gospodarskih razmerah 2. duševno stanje neugodja, nemoči: zaradi preobčutljivosti doživlja stiske; njen pogled izraža skrajno stisko; biti v stiski zaradi zahteve po odločitvi / duševna, notranja stiska 3. navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: zaradi časovne stiske si marsičesa niso mogli ogledati; zaradi suše je prišlo do energetske stiske; stanovanjska stiska; stiska za prenočišča; stiska s prostori ● nar. stiska v prostoru je bila zmeraj večja gneča; redko stiska v
prsih neprijeten občutek, bolečina ♪
- stiskálnica -e ž (ȃ) 1. stroj ali naprava za stiskanje: pripraviti stiskalnico in sode za stiskanje / stiskalnica za grozdje, sadje; stiskalnica za olje / obdelovati kovino v stiskalnici / ročna stiskalnica ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju; stiskalnica na sleme; stiskalnica z vretenom; obrt. ekscentrska stiskalnica katere bistveni sestavni del so ekscentri; strojn. frikcijska stiskalnica z vretenom, na katerega se navor prenaša s trenjem; hidravlična stiskalnica; teh. mehanična stiskalnica; pnevmatična stiskalnica 2. prostor, oddelek, v katerem se kaj stiska: nositi grozdje v stiskalnico / delavec v stiskalnici ♪
- stískati 1 -am nedov. (í) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: stiskal ga je za roke, vrat; stiskati seske pri molži / pri pozdravu stiskal jim je roke in jih glasno pozdravljal // obdajajoč s čim delati, da na kaj deluje sila iz več smeri: stiskali so jim noge v mučilni napravi / stiskati kovček z jermenom / preveč stiska pas zateguje // tesno obdajati: oklep mu je stiskal prsi / stiska jih obroč sovražnikovih postojank / ekspr. gore z vseh strani stiskajo dolino 2. s prijemom, objemajoč spravljati kaj v tesen dotik: stiskala je otroka k sebi; stiskati koga na prsi / ekspr.: kaj ga pa stiskaš objemaš; v parku se stiskajo pari // trdno držeč imeti kje: stiskati v roki denar, robec; stiskati knjigo pod pazduho; stiskati pipo med zobmi 3. delati, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: pri
polaganju stiskati parketne deščice; stiskati stole, vrste / stiskati škarje // delati, da je kaj tesno skupaj: stiskati ustnice, zobe 4. s silo delati, da ima kaj manjši obseg: stiskati in raztegovati meh / stiskati obroč ožiti 5. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stiskati grozdje v stiskalnici / stiskati mošt; stiskati olje iz semen // s stiskanjem, pritiskanjem spravljati iz česa: stiskati sok iz limone 6. z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: stiskati seno, slamo v bale / stiskati brikete 7. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: izkoriščati in stiskati ljudstvo / stiskati z davki 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: revščina ga stiska; lakota jih je stiskala / stiska ga jeza zelo je jezen; srce, dušo mu stiska groza groza ga je 9. ekspr. povzročati kje topo bolečino:
levo nogo mu stiska revmatizem; brezoseb.: pri srcu ga stiska; od hitre vožnje ga je stiskalo v želodcu je imel neprijeten občutek // brezoseb. biti ganjen, prizadet: kar stiska ga, ko gleda to revščino / pri srcu jih stiska ob pogledu na ranjence 10. ekspr. zelo varčevati: zaradi slabe letine so morali zelo stiskati; stiskati pri hrani; stiskati z denarjem / stiskati s prostorom ● ekspr. žalost jim je stiskala grlo bili so zelo žalostni, prizadeti; pog. obljubil mu je, v žepu pa je stiskal figo obljube ni nameraval izpolniti; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; ekspr. stiska vsako paro je pretirano varčen, skop; ekspr. stiskati pas varčevati; ekspr. po vaseh so se pesti krčeviteje stiskale jeza, upornost vaščanov je naraščala ◊ fiz. stiskati plin manjšati mu prostornino zaradi večanja tlaka stískati se 1. prikrivati se, navadno skrčen, sključen: stiskati se za drevo, grm; čeprav se je stiskal za omaro, so ga
odkrili / otrok se je stiskal v kot in jokal 2. biti, nahajati se tesno skupaj: stiskajo se ob peči in se pogovarjajo / hiše se stiskajo okrog gradu / pokrajina se stiska med gore; pog. danes smo se v avtobusu precej stiskali gnetli, prerivali stiskáje: stal je, stiskaje robec v roki stiskajóč -a -e: otroci, stiskajoči se okoli matere; stiskajoča bolečina; prim. iztiskati ♪
- stískati 2 -am dov. (í) končati tiskanje: stiskati knjigo; pravkar so stiskali novo izdajo romana stískan -a -o: knjiga zaradi tehničnih ovir ni bila pravočasno stiskana ♪
- stísniti -em dov. (í ȋ) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom; stisniti žebelj s kleščami; stisniti roko z obvezo // tesno obdati: hloda sta ga stisnila, da se ni mogel rešiti / sovražnik jih je stisnil v obroč obkolil / ekspr. hribi tu z vseh strani stisnejo dolino 2. s prijemom, objemajoč spraviti kaj v tesen dotik: stisniti otroka k sebi; stisnil je dekle na prsi; stisniti se k materi / stisnila je svoj obraz k njegovemu pritisnila // trdno držeč dati kam: stisniti dežnik, knjigo pod pazduho 3. narediti, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka: stisniti stole, vrste; stisnite se, da bo še on prisedel / stisniti škarje, vzmet // narediti, da je kaj tesno skupaj:
stisniti ustnice, zobe 4. s silo narediti, da ima kaj manjši obseg: raztegniti in stisniti meh / ekspr. na tem mestu se dolina stisne / novi sneg je starega stisnil // s stiskom, pritiskom poškodovati: kolo mu je stisnilo nogo; brezoseb. avtomobil je spredaj cel, zadaj pa ga je zelo stisnilo 5. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina: stisniti grozdje v stiskalnici; zmleti in stisniti sadje // s stiskanjem, pritiskanjem spraviti iz česa: stisniti sok iz limone; stisniti nekaj kreme iz tube 6. z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: stisniti papir v kepo; stisniti slamo v bale 7. ekspr., s prislovnim določilom dati, spraviti kam, kjer je malo prostora: v dvorano so stisnili še nekaj dodatnih sedežev; stisnite kam še tega potnika; vsi so se stisnili okrog peči, v avtobus // naskrivaj, nahitro dati: v roko mu je stisnil nož / skrivaj mu je stisnil nekaj denarja dal 8. ekspr. s
silo, z vztrajnostjo priti do česa: stisnil je nekaj denarja iz staršev; stisniti kar največ iz zemlje 9. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen neprijetnega stanja, kot ga določa samostalnik: stisnila ga je bolezen; bali so se, da jih bo stisnila lakota / spanec ga je stisnil zaspal je 10. ekspr. povzročiti kje topo bolečino: v nogo ga je stisnil krč; brezoseb. pri srcu ga je stisnilo // brezoseb. ganiti, prizadeti: čudno me stisne, ko to berem; ob pogledu na ranjence ga je stisnilo / pri srcu me stisne, če pomislim na to 11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročiti, da kdo umre: stisnil ga je infarkt; jetra so ga stisnila / brezoseb.: hitro jo je stisnilo je umrla; vsak čas ga lahko stisne 12. pog., v zvezi z jo oditi, zbežati: strah ga je bilo, pa jo je stisnil; stisnil jo je z zabave ● ekspr. dušo, srce mu je stisnil nemir začutil je nemir; pog. nekaj metrov pod vrhom ga je stisnilo je onemogel;
pog. s težavo je stisnil denar za nov avtomobil ga zbral, prišel do njega; pog. komaj je stisnil še zadnji izpit naredil, opravil; ekspr. za več let je moral stisniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju; ekspr. stisnil je rep med noge umaknil se je, zbežal je; vdal se je, odnehal je; pog. kakega zajca bi rad stisnil ustrelil; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. komaj je stisnil zahvalo iz sebe se zahvalil; ekspr. stisniti koga v objem objeti stísniti se 1. prikriti se, navadno skrčen, sključen: stisniti se k tlom, za drevo; pred njihovimi pogledi se je stisnil v kot / stisnil se je pod odejo 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ozkega, ovirajočega: stisniti se iz prepolne sobe na vrt; stisniti se skozi gnečo, ograjo stisnívši star.: poslovil se je, stisnivši mu roko; stisnivši zobe, se je pognal v vodo stísnjen -a -o 1. deležnik od stisniti: ljudje so
bili stisnjeni na majhnem prostoru; tesno stisnjen pas; stisnjena pest; trmasto stisnjene ustnice 2. ki ima razmeroma majhen obseg; ozek: riba s stisnjenim telesom; stisnjena ramena 3. ekspr. pretirano varčen, skop: ne bodi tako stisnjen; na starost je postal stisnjen ● ekspr. narediti kaj s stisnjenimi zobmi z odporom, s premagovanjem; ekspr. stisnjen je ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje ◊ teh. jeklenka s stisnjenim plinom; stisnjena pločevina; tisk. stisnjeni stavek brez presledkov med vrsticami; vet. stisnjen trebuh živali; prim. iztisniti ♪
- stíšati -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti stíšati se 1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje 2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala stíšan -a -o: vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti ♪
- stíva -e ž (ȋ) min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino: na vodi plavajoča stiva; nahajališče stive ♪
- stláčiti -im, in stlačíti in stláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje 2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke ● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli;
ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli stláčen -a -o: stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno ♪
- stó stôtih štev. (ọ̑ ó) 1. izraža število sto [100] a) v samostalniški rabi: stotim so podelili priznanje; šteti do sto; od stotih se jih je udeležilo zborovanja le sedemdeset; pripovedovali so o smrti stotih; prišlo jih je najmanj sto / star. obresti so pet od sto pet odstotkov; bankovci po sto b) v prilastkovi rabi: zbralo se je več sto ljudi; igrišče je dolgo kakih sto metrov; na sto tisoč prebivalcev jih je umrlo za to boleznijo tristo; članek naj obsega do sto vrstic / po stotih nastopih je prenehal tekmovati; tudi neskl.: v zadnjih sto(tih) letih se je marsikaj spremenilo; rodil se je na današnji dan pred sto(timi) leti / pohod sto(tih) žensk na Triglav // neskl. izraža številko sto: stanuje na Titovi 100; pet ulomljeno s sto 2. ekspr. izraža nedoločeno veliko količino: namesto njega lahko dobimo sto boljših; ni čudno, da je suh, ko pa ima sto težav /
preden greš na pot, imaš sto in sto opravkov; sto in stokrat sem ti že povedal dostikrat; sto let ga že nisem videl zelo dolgo ● ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma; star. v stotniji je poldrugi sto mož sto petdeset mož; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo popolnoma sem prepričan; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo, močno ◊ ekon. indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkov; geom. iztegnjeni kot meri sto osemdeset stopinj 180° ♪
- sto... ali stó... in sto... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število sto: stodinarski, stoglav, stokraten, stoletje, stoletnik ♪
15.865 15.890 15.915 15.940 15.965 15.990 16.015 16.040 16.065 16.090