Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.590-1.614)


  1.      aséptika  -e ž (ẹ́) med. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki ♪
  2.      asfált  -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste; zaliti z asfaltom jame na cesti; bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal; naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste / ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih ♪
  3.      asfálten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton ♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin ♪
  4.      asfaltírati  -am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran -a -o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče ♪
  5.      asfiksíja  -e ž (ȋ) med. huda motnja v dihanju ali zastoj dihanja zaradi pomanjkanja kisika: smrt je nastopila zaradi asfiksije; asfiksija novorojenčka ♪
  6.      asimilacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asimilacijo: asimilacijski pritisk; asimilacijska politika; asimilacijsko stališče do prebivalcev druge etnične pripadnosti / asimilacijska sposobnost listov ♪
  7.      asimilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine; ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma; publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom ◊ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim ♪
  8.      asíndeton  -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov brez veznikov; brezvezje ♪
  9.      asistírati  -am nedov. (ȋ) strokovno sodelovati, pomagati pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: operiral je primarij, asistiral pa je njegov asistent; pri preobvezovanju je zdravniku asistirala sestra; duhovniki so asistirali škofu pri slovesni maši; asistirati pri režiji; trener asistira telovadcu pri vaji na orodju asistíran -a -o: rel. asistirana maša slovesna maša, pri kateri strežejo duhovniki v liturgični obleki ♪
  10.      áskar  in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov ♪
  11.      askétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na askete ali askezo: asketski človek / asketsko življenje / asketski obraz askétsko prisl.: živel je asketsko skromno ♪
  12.      àsociálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje ♪
  13.      àsociálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost, značilnost asocialnega človeka: očitali so mu nenaprednost in asocialnost / med njimi so odkrili največ neprilagojenosti in asocialnosti ♪
  14.      asociírati  -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni; asociirati predstave; podobe se pri njem asociirajo nelogično asociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino ♪
  15.      asonánca  -e ž (ȃ) lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi ♪
  16.      asortírati  -am dov. in nedov. (ȋ) porazdeliti blago po vrstah in kakovosti: v skladišču so asortirali knjige po strokah in jezikih; asortirati les ♪
  17.      asparágus  -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa ♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus ♪
  18.      aspékt  -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme; gledati z določenih, različnih aspektov; ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema ◊ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid ♪
  19.      aspirácija  -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije; visoke aspiracije; imperialistične, nacionalistične aspiracije; kulturne, umetniške aspiracije; tuje aspiracije po naši zemlji ◊ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev ♪
  20.      aspiránt  -a m (ā á) knjiž. kdor si prizadeva, se poteguje za kaj, navadno za službo ali naslov; kandidat, pripravnik: mlad učiteljski aspirant / aspirant za doktorski naslov / aspiranti na materialne dobrine // voj., nekdaj kdor je končal oficirsko šolo in se poteguje za oficirski čin: častniški aspirant ♪
  21.      aspirátor  -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj; z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog ♪
  22.      ástra  -e ž (ȃ) vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster; gredica z astrami in dalijami ♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus ♪
  23.      astrahánka  -e ž (ȃ) pog. čepica ali kučma iz astrahana: na glavo si je dala astrahanko ♪
  24.      astro...  ali ástro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na a) nebesna telesa: astrobiologija, astrofizikalen, astronom b) vesoljske polete: astronavigacija, astronavt ♪
  25.      astrolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na astrologe ali astrologijo: astrološka napoved ♪

   1.465 1.490 1.515 1.540 1.565 1.590 1.615 1.640 1.665 1.690  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA