Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.565-1.589)


  1.      arháičen  -čna -o prid. (á) 1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino // ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi 2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost ♪
  2.      arhimandrít  -a m (ȋ) v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit ♪
  3.      arhitékt  -a m (ẹ̑) strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist ♪
  4.      arhitékten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija ♪
  5.      arhitektónika  -e ž (ọ́) umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe // veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike ♪
  6.      arhitéktski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik ♪
  7.      arhív  -a m (ȋ) zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; pregledati in urediti arhiv; državni, šolski, zasebni arhiv / filmski arhiv zvitki filmskih trakov // prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv / Mestni arhiv ♪
  8.      árija  -e ž (á) skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust ♦ muz. koloraturna arija ♪
  9.      arijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arijanstvo ali arianizem: arijanski nauk ♪
  10.      aristokracíja  -e ž (ȋ) v razredni družbi plemiči, plemstvo: angleška aristokracija // skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija ♪
  11.      aristokrát  -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
  12.      aristokrátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno ♪
  13.      armatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo ♪
  14.      arménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura ♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev ♪
  15.      árnica  -e ž (ȃ) nar. planinska trava ali planinsko seno: arnica je ležala v dolgih ravnih vrstah po senožetih ♪
  16.      aromátski  -a -o prid. (ȃ) 1. aromatičen: aromatski dodatki k hrani; aromatske dišave 2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine ♪
  17.      aršín  -a m (ȋ) nekdaj ruska dolžinska mera, približno 70 cm: palica, dolga dva aršina ♪
  18.      artefákt  -a m (ȃ) arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti ♪
  19.      artéški  -a -o prid. (ẹ̑) geogr. nanašajoč se na vodo, ki se nabira pod neprepustnimi plastmi ali vre izpod njih: arteški studenec, vodnjak / arteška voda ♪
  20.      artičóka  -e ž (ọ̑) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni omeseneli cvet: jesti artičoke; nasad artičok ♪
  21.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija ♪
  22.      artikulírati  -am nedov. (ȋ) lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati; artikulirati samoglasnike, soglasnike ◊ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti tone artikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna ♪
  23.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis ♪
  24.      artízem  -zma m (ȋ) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma; skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu; dramaturški artizem; Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe ♪
  25.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen ♪

   1.440 1.465 1.490 1.515 1.540 1.565 1.590 1.615 1.640 1.665  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA