Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (15.615-15.639)


  1.      sosében  tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost sosébno tudi sósebno prisl. izraža visoko stopnjo, mero a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje ♪
  2.      soséden  -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami ♪
  3.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga ♪
  4.      soséščan  -a m (ẹ̑) 1. knjiž. prebivalec soseske: iskali so jo ženin, sorodstvo in vsi soseščani 2. nekdaj pripadnik soseske: soseščani so bili za odpravo paše; sklicati soseščane ♪
  5.      soséščina  -e ž (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo sosed: njena soseščina mu je bila zelo prijetna / ekspr. soseščina tega planeta bi za zemljo pomenila katastrofo 2. najbližji del naselja, najbližji kraji: najti si prijatelja v soseščini; opravljala ga je po vsej soseščini; otroci iz soseščine / urediti soseščino stavbe okolico; blagovnica stoji v soseščini avtobusne postaje zraven, blizu nje; nasad v soseščini gozda 3. ekspr. sosedje: na praznovanje je povabil vso soseščino; imeti nevarno, tatinsko soseščino / izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini sosednjim glasovom ♪
  6.      sòsónce  -a s (ȍ-ọ̑) meteor. svetla lisa desno ali levo od Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: pojavitev sosonca; halo in sosonce ♪
  7.      sòstanoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik stanovanjske pravice, ki v istem stanovanju nekatere prostore uporablja sam, nekatere pa skupaj z drugim imetnikom stanovanjske pravice: z odločbo dokazati svoj položaj sostanovalca ♪
  8.      sòstanoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sostanovalec: odnosi med sostanovalkami v domu / v malih oglasih sprejmem študentko za sostanovalko ♪
  9.      sostàv  -áva m (ȁ á) zastar. sestav, sistem: studenec so obdali s sostavom jarkov / živčni sostav ♪
  10.      sòstorílec  -lca [lc in u̯c] m (ȍ-ȋ) jur. kdor skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: po ropu je s sostorilcem pobegnil ♪
  11.      sòstorílstvo  -a s (ȍ-ȋ) jur. dejstvo, da kdo skupaj s kom stori kaznivo ali škodno dejanje: priznati sostorilstvo / sostorilstvo pri uboju ♪
  12.      sosvèt  -éta m (ȅ ẹ́) izvoljena ali imenovana skupina ljudi s posebno posvetovalno, svetovalno nalogo za določeno področje zlasti v kulturi: sosvet je predlagal več izboljšav, novosti v programu; sodelovati na sejah sosveta / gledališki, programski, uredniški sosvet; sosvet za filmsko vzgojo ♪
  13.      sóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Sočo: soška struga / soške elektrarne ♦ zgod. soška fronta fronta v prvi svetovni vojni med Avstrijo in Italijo ob Soči; zool. soška postrv postrv, ki živi samo v jadranskem porečju; glavatica ♪
  14.      sòtrpín  -a m (ȍ-ȋ) ekspr. kdor je skupaj s kom deležen istega trpljenja, iste težke usode: spodbujal je sotrpine v ječi ∙ šalj. v soboto se bomo sestali sotrpini iz gimnazije sošolci ♪
  15.      sòudeléžba  -e ž (ȍ-ẹ̑) udeležba skupaj s kom: na šolskih prireditvah je zaželena soudeležba staršev / aretirali so ga zaradi soudeležbe pri atentatu / soudeležba umetnosti v družbenem življenju ● zahtevati soudeležbo pri dobičku pravico do deleža ♪
  16.      sòudeležíti se  -ím se dov., tudi sòudeléži se; sòudeléžil se (ȍ-ȋ ȍ-í) skupaj s kom se udeležiti: zaželeno je, da se prireditve soudeležijo starši / zahtevali so, da se njihovi oddelki soudeležijo invazije / soudeležiti se gibanja za mir sodelovati v njem sòudeležèn -êna -o in sòudeléžen -a -o 1. deležnik od soudeležiti se: biti soudeležen pri zaroti; biti aktivno soudeležen pri kulturnem življenju 2. ki ima skupaj s kom delež pri čem: biti soudeležen pri dobičku ♪
  17.      sòuporába  -e ž (ȍ-ȃ) glagolnik od souporabljati: ima pravico do souporabe prostorov / v malih oglasih iščem sobo s souporabo kopalnice ♪
  18.      sòupoštévati  -am nedov. in dov. (ȍ-ẹ́) knjiž. skupaj s čim upoštevati: v analizi je soupošteval tudi estetska načela ♪
  19.      sôva  -e ž (ó) 1. večja roparska nočna ptica z mehkim perjem, okroglo glavo in velikimi očmi: sova huka, skovika, uka; neslišen let sove; gleda kot sova jezno, neprijazno / leksikon ima za zaščitni znak stilizirano sovo ∙ postal je prava sova postal je pravi nočni ptič; preg. sova sinici glavana pravi človek (rad) očita človeku napake, kakršne ima sam v še večji meri ♦ zool. lesna sova sivkaste ali rjavkaste barve, ki živi v gozdu, Strix aluco; pegasta sova s kapljicam podobnimi temnimi pegami, Tyto alba; snežna sova ki živi v arktičnih predelih Evrope, Azije in Amerike, Nyctea scandiaca; uralska sova velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami, Strix uralensis 2. slabš. grda, neprijazna ženska: kaj sploh hoče ta stara sova ♪
  20.      sòvaščánka  -e ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sovaščan: hvalil je svoje sovaščanke ♪
  21.      sóvec  -vca m (ọ̄) bot. močvirska ali vodna rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Oenanthe: vodni sovec ♪
  22.      sòvédec  -dca m (ȍ-ẹ̑) knjiž. kdor skupaj s kom ve za kaj: ob pobegu internirancev so kaznovali pomagače in sovedce ♪
  23.      sovereign  tudi sovrin -a [sóvrin] m (ọ̑) num. angleški zlatnik z vrednostjo enega funta ali dvajsetih šilingov, kovan (s presledkom) od konca 15. stoletja do 1917: ostalo mu je devet sovereignov / zlat sovereign ♪
  24.      sovjét  -a m (ẹ̑) v Sovjetski zvezi najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti ∙ publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza // poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom ◊ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni ♪
  25.      sovjetíja  -e ž (ȋ) slabš., za nasprotnike komunizma komunistična oblast: tu sovjetije ne bo, so kričali nasprotniki ♪

   15.490 15.515 15.540 15.565 15.590 15.615 15.640 15.665 15.690 15.715  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA