Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (15.326-15.350)


  1.      slabokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. med. ki ima zmanjšano število rdečih krvničk ali zmanjšano količino krvnega barvila: slabokrven otrok; biti slabokrven 2. ekspr. neizrazit, medel: osebe v pripovedi so slabokrvne; ni se strinjal z njegovimi slabokrvnimi stališči ♪
  2.      slabokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali zmanjšane količine krvnega barvila: zdraviti slabokrvnost; znaki slabokrvnosti 2. ekspr. neizrazitost, medlost: slabokrvnost dramskih oseb; poetična slabokrvnost njegovih ljubezenskih pesmi ♪
  3.      slabonaméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki ima slabe, nepoštene namene: spoznali so ga za slabonamernega in zavistnega človeka / slabonamerna kritika ♪
  4.      slabóst  -i ž (ọ̑) 1. neugoden občutek telesne nemoči: obšla ga je taka slabost, da se je ves bled sesedel; čutiti slabost v želodcu; omedleti od slabosti; hipna slabost 2. navadno s prilastkom kar ni v skladu z zaželenimi lastnostmi, zaželeno kakovostjo: pokazale so se slabosti takega poslovanja; odstraniti organizacijske slabosti; pozna odlike in slabosti njegovega pisanja / kapitulacija je pokazala vojaško in politično slabost države šibkost 3. navadno s prilastkom moralno, značajsko negativna lastnost: na njem ni našla nobene slabosti; ne zaveda se svojih slabosti; vsak človek ima svoje slabosti; slabosti in vrline // knjiž. neodločnost, omahljivost: očitali so mu nezanesljivost in slabost; njegov glas je razodeval strah in slabost 4. ekspr., navadno v povedni rabi nemoč upirati se užitkom, ki jih kaka stvar daje: ženske so njegova slabost / slabost do alkohola; poznajo njegovo slabost za avtomobile ● knjiž. počasna hoja je razodevala njegovo slabost onemoglost ◊ med. živčna slabost nevrastenija ♪
  5.      slaboúmnica  -e ž (ȗ) ekspr. slaboumna ženska: slaboumnico so dali v zavod ♪
  6.      slábšati  -am nedov. (ȃ) povzročati, da kaj postane slabše: nalivi slabšajo ceste / slabšati odnose med državami slábšati se postajati slabši: vreme se slabša / bolezen se mu slabša ♪
  7.      slábši  -a -e prid. (ȃ) 1. primernik od slab: bombažne tkanine so slabši izolatorji kot volnene; delovna organizacija je v slabšem položaju kot lani; izvid je slabši, zato bo morala ostati v bolnišnici; nočem biti slabši od prijateljev; današnja predstava je bila slabša kot včerajšnja 2. ki je nižje, manj kakovostne vrste: ta izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala; odstopila ji je vso slabšo obleko / prva vretenca so dobro razvita, zadnja pa so slabša manj razvita slábše prisl.: bolniku je vedno slabše; sin je slabše gospodaril in se zadolževal; slabše sliši kot jaz; rdeča barva se v temi slabše vidi; pri nekaterih živalih je lobanja slabše razvita ∙ zdaj mu je še slabše počuti se še bolj bolnega slábši -a -e sam.: dopolnilni pouk je za slabše za slabše učence; o njem je povedal več boljšega kot slabšega; prim. slab ♪
  8.      sláčiti  -im nedov., sláčite in slačíte; slačíla tudi sláčila (á) 1. delati, da kdo nima na telesu oblačila: mati slači otroka; slačiti hlače, krilo, pulover; slačiti se pred spanjem / redko slačiti rokavice snemati; pren., ekspr. veter slači drevesa 2. nar. ličkati: ob večerih so slačili / slačiti koruzo ● ekspr. s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali ♪
  9.      sládkica  in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa ♪
  10.      sládkor  -órja m (á ọ́) 1. bela, navadno kristalna snov, ki se uporablja za slajenje: pridobivati, prodajati sladkor; posuti, potresti sadje s sladkorjem; žlica sladkorja; kava in sladkor / kristalni sladkor; praženi sladkor; sladkor v kockah, prahu 2. kem. ogljikov hidrat, katerega molekule so sestavljene navadno iz enega ali dveh monosaharidov: spreminjanje sladkorja v mlečno kislino; sladkorji v celičnem soku; molekula sladkorja / enostavni sladkor osnovni ogljikov hidrat, katerega molekule se ne dajo razcepiti v manjše; monosaharid; grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza; invertni sladkor zmes enake količine grozdnega in sadnega sladkorja, nastala pri inverziji; lesni sladkor pentoza, ki nastane pri hidrolizi lesa; mlečni sladkor disaharid, ki je v mleku; sadni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju; fruktoza; sestavljeni sladkor ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida; polisaharid; sladni sladkor maltoza; škrobni sladkor iz škroba pridobljena glukoza s primesmi ● ekspr. ta dež mi ne bo škodoval, saj nisem iz sladkorja občutljiv, pomehkužen ◊ agr. konsumni sladkor; pesni sladkor; trstni in trsni sladkor; gastr. lasasti sladkor sladkorne niti, narahlo navite na paličici v obliki kepe; vaniljin sladkor z dodatkom vanilje; med. krvni sladkor ♪
  11.      sladkóren  -rna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sladkor: sladkorna glazura; sladkorne kocke; sladkorna moka, raztopina / sladkorna belina / sladkorna tovarna / sladkorni bolnik diabetik ◊ agr. sladkorni trst in sladkorni trs tropska ali subtropska rastlina, iz katere se pridobiva sladkor; sladkorna pesa pesa, iz katere se pridobiva sladkor; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; med. sladkorna bolezen bolezen, pri kateri se zaradi nepravilne presnove ogljikovih hidratov čezmerno poveča količina sladkorja v krvi; vrtn. sladkorni grah grah z mehko, sočno luščino, pri katerem se uživa cel strok sladkórno prisl.: sneg se sladkorno beli; dieta za sladkorno bolne ♪
  12.      sladkosnédnost  -i ž (ẹ̄) ekspr. lastnost, značilnost sladkosnednega človeka: norčevali so se iz njegove sladkosnednosti ♪
  13.      sladkostrásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž., redko sladostrasten: omamljali so ga sladkostrastni prividi žensk ♪
  14.      sladolédar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji 2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar ♪
  15.      slák  -a m (ȃ) rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea ♪
  16.      slákota  -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota ♪
  17.      slálom  -a m (ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev ♪
  18.      slámica  -e ž (á) 1. posušeno steblo žita ali trave: slamica mu moli iz las; s slamico spuščati balončke; lahek kot slamica 2. cevka za pitje: dobiti poleg soka tudi slamico; plastična slamica / piti po slamici, s slamico 3. ekspr. manjšalnica od slama: ležati na slamici ◊ gastr. krompirjeva slamica na rezance narezan krompir, ocvrt v vroči maščobi ♪
  19.      slámnikarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na slamnikarje ali slamnikarstvo: slamnikarska zadruga / slamnikarsko orodje ♪
  20.      slán  -a -o stil. -ó prid. (ȃ á) 1. ki ima okus po soli: izpljuniti slano morsko vodo; kri je slana / slan okus // ki mu je dodana sol: zaradi bolezni ne sme jesti slanih jedi; kuhati zelenjavo v slani vodi / pokusi, če je juha dovolj slana / jedi so bile slane, zato jih je žejalo zelo slane; omaka še ni slana osoljena / slani krompir v slani vodi kuhan olupljen krompir; postreči z vinom in slanimi palčkami; slane preste preste, pred pečenjem posute s soljo; slano pecivo nesladkano drobno pecivo za k pijačam ∙ ekspr. še za slan krop ne bo zaslužil zelo malo 2. ki vsebuje sol: slani izviri; slano jezero / slana puščava / ekspr. ni mu do te slane luže do morja 3. ekspr. nespodoben, neprimeren: slani dovtipi; precej slane šale; pripovedovali so si slane zgodbice 4. ekspr. zelo visok: po slabem kosilu je dobil slan račun; slane cene v obmorskih krajih / hoteli so zelo slani dragi sláno stil. slanó prisl.: slano plačati blago sláni -a -o sam.: ekspr. povedal je marsikatero pametno in slano pikro, ostro besedo; razlikovati med sladkim in slanim ♪
  21.      slána  -e ž (á) ledeni kristali, ki se naredijo ponoči zaradi ohladitve zraka, zlasti na rastlinah: slana je padla; slana je posmodila, požgala ajdo; pomladna slana; pren., ekspr. slana razočaranja mu ni pomorila upanja ∙ ekspr. glavo mu je pobelila slana njegovi lasje so postali sivi, beli ♪
  22.      slanínar  -ja m (ȋ) nav. mn., zool. hrošči, katerih ličinke živijo v suhem mesu, slanini, Dermastidae: pokalice in slaninarji ♪
  23.      slanovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na slano vodo: sladkovodne in slanovodne živali / slanovodni plavalci morski plavalci ♪
  24.      slanozòr  -ôra m (ȍ ó) bot. gorska ali visokogorska rastlina s črtalastimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Heliosperma: četverozobi slanozor; planinski slanozor ♪
  25.      slást  -í ž (ȃ) 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje: slast ga je obšla ob takih mislih; čutiti slast / ekspr.: pesnikova izpovedna slast; ustvarjalna slast / kosilo mu ni bilo v slast; jed mu gre v slast mu je všeč, mu tekne; jedel je z veliko slastjo // navadno s prilastkom kar vzbuja tak občutek: odpovedal se je kajenju in drugim slastem; slasti življenja / ekspr. okusiti slast zmage 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko prijetnost česa: slast je poslušati njen zvonki glas 3. knjiž. velika želja: utešil si je slast po pijači / imeti slast do jedi tek 4. star. prijeten okus: vino še nima prave slasti; hvalil je slast potice / ta jed je brez slasti brez okusa ● zastar. pomanjkanje slasti kot znamenje vročice teka; zastar. v slast je prebiral življenjepise z velikim užitkom ♪

   15.201 15.226 15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA