Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (15.115-15.139)
- sín -a stil. -ú m, mn. sinóvi stil. síni; dv. sína in sinóva (ȋ) moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk // knjiž., s prilastkom moški a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine ● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe
čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ rel. Sin božji, človekov Kristus síne ekspr.: kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; prim. sine ♪
- sinápsa -e ž (ȃ) biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa ♪
- sindikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sindikat: a) sindikalni aktivisti, funkcionarji / sindikalni sestanek / sindikalni dom; sindikalni izlet / občinski sindikalni svet; sindikalna organizacija / pog. dobiti vstopnice po sindikalni liniji s posredovanjem sindikalne organizacije b) sindikalna gibanja po letu 1918 / aretirali so sindikalne voditelje ♪
- sindikát -a m (ȃ) 1. družbena organizacija delavskega razreda, ki si prizadeva za uresničevanje socialističnih samoupravnih odnosov in za varstvo gospodarskih, družbenih, pravnih interesov delovnih ljudi: biti član sindikata; predsednik sindikata / stopiti v sindikat // enota te organizacije: o tem bodo razpravljali tudi sindikati; predsednik sindikata šole / osnovna organizacija sindikata / Zveza sindikatov Jugoslavije // pog. člani, odborniki te enote: sestanek sindikata 2. v nekaterih državah razredna organizacija, ki si prizadeva za neposredno izboljšanje delovnih razmer in materialnega položaja včlanjenih delavcev in nameščencev: vlada ni sprejela zahtev sindikatov po zvišanju plač / kovinarski sindikati 3. v kapitalistični ekonomiki združenje podjetij, organizacij zaradi uspešnejšega nastopanja na trgu: sindikat
bank, delničarjev ♪
- sindróm -a m (ọ̑) med. skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen: vsaka bolezen ima svoj značilni sindrom; ugotoviti sindrom progresivne paralize / depresivni sindrom; pren., knjiž. raziskovati doživljajsko alienacijski sindrom pri mladini ♪
- sinergíja -e ž (ȋ) med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergija mišic; pren., knjiž. socialna sinergija ♪
- sinergízem -zma m (ȋ) 1. med. sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi, organov ali telesnih sestavov: sinergizem hormonov, mišic 2. knjiž. istočasno delovanje, sodelovanje: petje je sinergizem besede in tona ♪
- singoníja -e ž (ȋ) min. določena skupnost elementov simetrije, od katerih je eden značilen: določiti singonijo / kubična singonija v kateri so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge; kubični sistem; kristali v heksagonalni singoniji v singoniji z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- síngular -a m (ȋ) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu ♪
- síngularen tudi singuláren -rna -o prid. (ȋ; ȃ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika ♪
- sinhroníja -e ž (ȋ) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronija pojavov ♦ lingv. proučevati jezik s stališča sinhronije ♪
- siníca -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica ♪
- sínji -a -e prid. (ȋ) 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo ∙ knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje ◊ zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva ♪
- sínjkast -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma sinji: sinjkast dim; sinjkaste gore; sinjkasto nebo / postal je sinjkast v obraz modrikast; sinjkaste ustnice pomodrele / sinjkasta barva sínjkasto prisl.: iz dimnikov se sinjkasto kadi / piše se narazen ali skupaj: sinjkasto moder ali sinjkastomoder; sinjkasto sive oči ♪
- sínkopa -e ž (ȋ) lingv. izpustitev glasu ali zloga sredi besede: apokopa in sinkopa ◊ med. kratkotrajna nezavest, omedlevica ♪
- sinkretízem -zma m (ȋ) knjiž. združevanje, spajanje različnih, nasprotujočih si nazorov, religij ali njihovih elementov v skladno celoto: za njihovo kulturo je značilen neke vrste sinkretizem / hinduizem predstavlja sinkretizem bramanskih in budističnih elementov; sinkretizem zahodne in vzhodne miselnosti / verski sinkretizem ♦ lingv. sklonski sinkretizem pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov ♪
- sinóčnji -a -e prid. (ọ̄) ki je bil včeraj zvečer ali včeraj ponoči: spomnil se je sinočnjega pogovora; te ukrepe so sprejeli na sinočnji seji ♪
- sinóda -e ž (ọ̑) rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije: sklicati sinodo / protestantska sinoda zborovanje pastorjev in laikov protestantskih cerkev; škofijska sinoda; sinoda pravoslavne cerkve sinod; sinoda škofov iz škofov sestavljen posvetovalni organ papeža ♪
- sinodálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sinodo ali sinod: sinodalni odloki, sklepi / sinodalno zasedanje ♪
- sinoním -a m (ȋ) lingv. beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda; sopomenka, soznačnica: tepsti, tolči, biti so sinonimi / delni sinonim; nadrejeni sinonim ● publ. japonski izdelki so že kar sinonim za kvaliteto so zelo kvalitetni ♪
- sintágma -e ž (ȃ) lingv. besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena: analizirati sintagme // besedna zveza sploh: sintagma vojna in mir ♪
- sintagmátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sintagmo: sintagmatska analiza / sintagmatska zveza ♪
- sintétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na sintezo: sintetični postopek / sintetična ocena, sodba; sintetična študija o gledališču 2. kemično, umetno dobljen, narejen: sintetični izdelki; sintetični kavčuk; sintetična tkanina; to blago, perilo je sintetično / sintetična zdravila / sintetična hrana; sintetična masa umetno dobljena organska snov iz makromolekul ◊ biol. sintetični hormoni; farm. sintetični analgetiki; fin. sintetični konto konto, ki prikazuje posamezne skupine sredstev ali vire sredstev; kem. sintetični polimeri; lingv. sintetični jeziki jeziki, ki z določeno obliko besede izražajo hkrati več slovničnih kategorij; lit. sintetična kompozicija kompozicija, pri kateri si sledijo dogodki v naravnem, neprekinjenem časovnem zaporedju; muz. sintetična glasba kombinacija navadne glasbe z elektronsko; ped. sintetična
metoda pouka metoda, pri kateri se elementi obravnavane snovi sestavljajo v celote sintétično prisl.: sintetično narejena snov ♪
- sintétik -a m (ẹ́) kdor sintetizira: bil je dober sintetik; analitik in sintetik / idejni, kulturni sintetik ● žarg. razbite kose je zlepil s sintetikom s sintetičnim lepilom ♪
- sintetizátor -ja m (ȃ) 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo ♪
14.990 15.015 15.040 15.065 15.090 15.115 15.140 15.165 15.190 15.215