Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (14.901-14.925)


  1.      sejmár  -ja m (á) kdor prodaja ali kupuje na sejmu: sejmarji so se pogovarjali o kupčiji; gostilna je bila polna sejmarjev; sejmarji z živino / sejmarji na avtomobilskem sejmu ♪
  2.      sejmárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sejmarje ali sejem: sejmarski vrvež / sejmarski vozovi; fantje so se gnetli okoli sejmarskih stojnic / moderne sejmarske prireditve ♪
  3.      sekáč  -a m (á) 1. kdor seka, podira drevesa: sekači so posekali najlepše smreke; najeli so več sekačev; sekači in tesarji // kdor kaj seka sploh: sekač sladkornega trsta; sekač v kamnolomu / mesar sekač 2. orodje za sekanje, izsekavanje: sekač za led; izvijač in sekač // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s sekačem obsekati vejo ◊ vet. velik nož za sekanje roževine na kopitu ♪
  4.      sekálo  -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo; sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo ♪
  5.      sékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje navadno cokel: sekanci so škrtali po kamenju // žebelj brez glavice za pritrjevanje napetnikov: zabiti sekanec v peto ◊ nav. mn., les. enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine ♪
  6.      sékanica  -e ž (ẹ̑) gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek // omaka iz takega mesa: delati sekanico ◊ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec ♪
  7.      sekánta  -e ž (ȃ) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah; sečnica: sekanta elipse, parabole; smer sekante ♪
  8.      sekáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sekače ali sekanje: sekaški tečaj / sekaške brigade ♪
  9.      sékati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom a) delati kose, dele: ves dan so sekali drva; sekati kamenje, les, šoto; sekati meso b) delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla: sekati drevje, grmovje / sekati v svojem gozdu; letos niso še nič sekali / sekati steljo, zelje c) odstranjevati: sekati veje z drevesa / upornikom so sekali glave; pren., ekspr. sekati korenine zla č) poškodovati: stroj seka blago 2. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: cesta seka reko; do nesreče je prišlo tam, kjer se sekata cesta in železnica // biti speljan, voditi čez kaj sploh: pobočje sekajo steze / nova cesta seka kmetijo na dvoje / vodna gladina seka bok ladje 3. ekspr. prekinjati določeno stanje: svetloba seka temo / ostri žvižgi so sekali tišino 4. ekspr. udarjati, tolči: sekati s palicami; orla sta se sekala s kljuni / dolge veje so ga sekale po obrazu / strele so sekale v drevesa / po tlaku sekajo okovani čevlji / s puškami so sekali po sovražniku streljali na sovražnika; pren. govornikove besede so sekale po poslušalcih 5. pog., ekspr., v zvezi z jo iti, hoditi: kam jo pa sekaš; sekati jo peš 6. pog., ekspr., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: če ga ne boš nehal sekati, boš kaznovan / žena mu ga seka ● ekspr. nihalo ure je grozeče sekalo udarjalo, bilo; ekspr. sekati besede, stavke izgovarjati besede, stavke z ostrimi premori; pog. z avtom sekati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. brenclji so neusmiljeno sekali pikali ◊ etn. sekati pirhe, pomaranče metati v pirhe, pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje; geom. premica seka krog; gozd. sekati na golo tako, da ne ostane nobeno drevo sékati se trgati se po pregibih: blago, svila se seka ● ekspr. zakaj se ljudje koljejo in sekajo pobijajo, morijo sékan -a -o: spregovoril je s sekanim glasom; sekana polena ♪
  10.      sékcija  -e ž (ẹ́) 1. notranja organizacijska enota uprave, ustanove, društva, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote, odsek: ustanoviti sekcijo; v društvu uspešno delajo številne sekcije / dramska, likovna sekcija; leksikološka in dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik; sestanek tehniške sekcije terminološke komisije 2. knjiž. del, odsek: osrednja sekcija mostu je poškodovana; montirali so zadnjo sekcijo ladje / sekcija 1 A na karti 3. med. preiskovanje trupla ali organov z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe: opraviti sekcijo ● publ. delali so plenarno in po sekcijah ločeno po skupinah in obravnavani tematiki; redko sekcija godal, pihal skupina ♪
  11.      sekíra  -e ž (í) orodje za sekanje iz držaja in na njem nasajenega rezila: zasaditi sekiro v tnalo; sekati s sekiro; sekira in žaga / list, toporišče sekire / sekira se je skrhala; nabrusiti sekiro; nasaditi sekiro / dvoročna ki se drži z dvema rokama, enoročna sekira ki se drži z eno roko; mesarska sekira; sekira za cepljenje, obsekavanje, tesanje ● ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. v gozdu je pela sekira v gozdu so sekali; ekspr. odložili so sekire in motike prenehali so delati; ekspr. izkopati, zakopati bojno sekiro začeti, končati boj ◊ arheol. kopitasta sekira (čevljarskemu) kopitu podobna neprevrtana sekira iz kamna ♪
  12.      sekrécija  -e ž (ẹ́) biol. izločanje organizmu potrebne snovi iz žlez na notranjo ali zunanjo površino telesa: minimalna, povečana sekrecija; sekrecija lojnic, znojnic / notranja sekrecija neposredno v kri ali mezgo ♪
  13.      sekrét  -a m (ẹ̑) 1. biol. organizmu potrebna snov, ki jo izločajo žleze na notranjo ali zunanjo površino telesa: izločati sekrete; sekreti in ekskreti 2. vulg. stranišče: zanemarjen sekret ♪
  14.      sekstét  -a m (ẹ̑) muz. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet // skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov ♪
  15.      sektántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na sektante ali sektantstvo: bil je v neki sektantski skupnosti / sektantski obredi ♪
  16.      sektáš  -a m (á) nav. slabš. kdor zastopa skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: biti sektaš; odstraniti iz svojih vrst sektaše in oportuniste ♪
  17.      sektášiti  -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. zastopati skrajna, doktrinarna stališča v svoji skupini, organizaciji, zlasti politični: nikoli ni sektašil; v nekaterih organizacijah so sektašili ♪
  18.      sektáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sektaše ali sektaštvo: nasprotovati sektaškim stališčem / sektaška politika / sektaška skupina sektáško prisl.: ravnati sektaško ♪
  19.      sektáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. sektaško mišljenje ali ravnanje: boriti se proti sektaštvu; očitali so jim sektaštvo in dogmatizem / politično sektaštvo ♪
  20.      séktor  -ja m (ẹ́) 1. predel, del: razdeliti ozemlje na sektorje; severni sektor mesta / odkopni sektor ♦ geom. krogelni sektor krogelni izsek; voj. sektor del zemljišča na bojišču ali v zaledju, na katerem deluje določena vojaška enota 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja ♪
  21.      séktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sektor: sektorska razdelitev / sektorski poligon / zbrali so se v sektorski pisarni ♪
  22.      sekundáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije; sekundarne motnje / sekundarni pojavi 3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa; sekundarne raziskave ● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki ◊ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu ♪
  23.      sekúnden  -dna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na sekundo: sekundni kazalec / poki so se ponavljali v sekundnih presledkih ♪
  24.      sekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sekvenco: sekvenčni posnetek / sekvenčna analiza / sekvenčna kompozicija ◊ elektr. sekvenčni (elektronski) računalnik računalnik, ki obdeluje podatke z vmesnim odlaganjem informacij v pomnilnik; sekvenčno vezje vezje s pomnilno lastnostjo ♪
  25.      sèl  slà [ǝl in ǝu̯] m (ǝ̏ ȁ) 1. kdor prinaša kako novico ali sporočilo: sel je oddal sporočilo / pismo jim je prinesel hitri sel; poštni sel ♦ ptt posebni sel ki dostavlja nujno pošto, navadno telegrame, v širšem okolišu pošte 2. kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo: razposlali so sle po vaseh, da bi pripeljali ljudi v mesto / bataljonski sel / sli vlade so dobro opravili svoje delo ♪

   14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA