Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (14.015-14.039)
- razkomatáti -ám dov. (á ȃ) 1. sneti komat z živali: razkomatati konja // ekspr. sneti: razkomatati vrečo z ramen; razkomatal si je koš in se zravnal 2. ekspr. sleči: otrok je tako trdno spal, da ga je komaj razkomatala; ko so prišli v kočo, so se razkomatali ♪
- razkopáti -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti // narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup 2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt // ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli 3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo razkopán -a -o: razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana ♪
- razkopávati -am nedov. (ȃ) 1. s kopanjem delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopavati zemljo; razkopavati z motiko, s prsti // delati, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopavati pepel, sneg; delavci previdno razkopavajo razvaline 2. s kopanjem delati, da je kaj poškodovano, uničeno: razkopavati ceste // ekspr. delati kaj poškodovano, uničeno sploh: težki tovornjaki razkopavajo asfalt / razkopavati mravljišča razdirati 3. ekspr. spravljati v nered: ne razkopavaj omare ♪
- razkósanje -a s (ọ̑) glagolnik od razkosati: razkosanje posestva / razkosanje živali ♪
- razkováti -kújem dov., razkovál (á ú) 1. odstraniti podkev: kovač je konja najprej razkoval 2. s kovanjem razširiti, spremeniti: razkovati palico v tanko ploščo 3. nekdaj sneti okove: razkovati jetnika ♪
- razkrájati -am nedov. (á) 1. delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine: kačji strup razkraja kri; razkrajati les, listje; hranilne snovi se v telesu razkrajajo; hitro, počasi se razkrajati / s kuhanjem vitamine razkrajamo uničujemo // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrajajo beljakovine; mlečna kislina se razkraja v vodo in ogljikov dioksid / kemično razkrajati 2. knjiž. povzročati, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja razkrajajo organizacijo; pren. to je razkrajalo okupatorjevo bojno moralo 3. knjiž. delati, povzročati, da česa ni več: svetloba je začela razkrajati temo; megla se je začela razkrajati; pren. njihova dobra volja se je razkrajala razkrajajóč -a -e: razkrajajoče delovanje bakterij; razkrajajoče se listje ♪
- razkramljáti se -ám se dov. (á ȃ) ekspr. prijazno, lahkotno se razgovoriti: stari prijateljici sta se razkramljali o svoji mladosti ♪
- razkrápljati -am nedov. (á) delati, povzročati, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkraplja kokoši; ovce so se prestrašile in se začele razkrapljati; gledalci se že razkrapljajo ♪
- razkréhniti -em tudi razkrêhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) nav. ekspr. razklati, preklati: razkrehniti palico; potres je razkrehnil zid; podboj se je razkrehnil / razkrehniti se na dvoje ● ekspr. zver je razkrehnila gobec odprla, razprla; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkrehneš sploh ne razkréhniti se tudi razkrêhniti se poškodovati si sklep v kolku ali kolenu zaradi prevelikega razmika nog: junček, ki se je razkrehnil na ledu, je poginil ♪
- razkričávati -am nedov. (ȃ) ekspr. kriče razglašati: razkričavati novice / tako je razkričaval svoje poznavanje stvari, da je vsem presedalo ∙ ekspr. prodajalci so razkričavali svoje blago kriče ponujali ♪
- razkrínkati -am dov. (ȋ) sneti krinko: razkrinkati pustno šemo; maškare so se razkrinkale // ekspr. narediti, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: na sestanku so ga razkrinkali; z govorjenjem se je sam razkrinkal / razkrinkati imperialistično politiko / članek je razkrinkal nepoštenost nekaterih sodelavcev razkril; razkrinkati zaroto odkriti; policija je končno razkrinkala nevarnega zločinca našla, odkrila razkrínkan -a -o: razkrinkan goljuf; razkrinkani sovražni načrti ♪
- razkrinkávati -am nedov. (ȃ) snemati krinke: razkrinkavati maškare; drug za drugim so se razkrinkavali // ekspr. delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa: razkrinkavati nasprotnike / razkrinkavati sovražne načrte ♪
- razkrívati -am nedov. (í) 1. odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: razkrivati grede / pokrivati in razkrivati otroka; med spanjem se razkriva // s strehe odstranjevati kritino: razkrivati streho 2. nav. ekspr. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: prekratko krilo ji razkriva noge 3. delati znano kaj prikritega, skrivnega: razkrivati prave cilje vojne; razkrivati nepoštenost ljudi // delati znano sploh: razkrivati učencem lepote domače poezije 4. delati, da kaj izve kdo drug: razkrivati komu svoje misli, načrte; razkrivati skrivnosti 5. biti zunanji izraz, znamenje česa: pisateljevo pripovedovanje razkriva dobro poznavanje zgodovine razkrívati se 1. redko odkrivati se: ljudje so vstopali in se razkrivali 2. ekspr. postajati viden, kazati se: pred izletniki so se začeli razkrivati vrhovi
gor ♪
- razkrohotáti se -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. začeti se zelo glasno smejati: pošteno so se razkrohotali ♪
- razkrojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razkraja: razkrojevalci odmrlih rastlin in živali / knjiž. razkrojevalci delavske enotnosti ♪
- razkrojíti -ím dov., razkrójil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine: želodčna kislina razkroji hrano; kačji strup razkroji kri; les, listje se razkroji; truplo se počasi razkroji / s kuhanjem vitamine razkrojimo uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: bakterije razkrojijo beljakovine; voda se pri visoki temperaturi razkroji v vodik in kisik / kemično razkrojiti 2. knjiž. povzročiti, da kaj preneha zadovoljivo opravljati svojo osnovno dejavnost: nesoglasja so razkrojila stranko; pren. nasprotja so razkrojila naše moči 3. knjiž. narediti, povzročiti, da česa ni več: sonce je razkrojilo meglo; megla se je že razkrojila / razkrojiti se v nič; pren. njena čustva so se razkrojila razkrojèn -êna -o: razkrojena snov; organizacija je razkrojena ∙ knjiž., redko duševno, notranje razkrojen
človek razdvojen, razklan ♪
- razkropíti -ím dov., razkrópil (ȋ í) narediti, povzročiti, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: jastreb razkropi kokoši; množica se je razkropila; razkropiti se na vse strani / ekspr. otroci so se razkropili po vsem svetu se razšli, se razselili // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je razkropil oblake; meglice so se razkropile / razkropiti dvome razkropljèn -êna -o: razkropljena čreda; razkropljene ovce; po svetu razkropljeni rojaki ♪
- razkropljênec -nca m (é) ekspr. vsak od razkropljenih ljudi: vsi ti razkropljenci so se znova zbrali ♪
- razkúštranček -čka m (ȗ) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkuštranček ♪
- razlága -e ž (ȃ) 1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa ♦ jur. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike; lingv. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo 2. glagolnik od razlagati 3-6: s tem je končal razlago vprašanj / po izpraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage ♪
- razlágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z
navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
- razlájati -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili razlájati se ekspr. začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal ♪
- razlaščeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaščuje: država v vlogi razlaščevalca // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: razlaščanje razlaščevalcev ♪
- razlégati se -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) navadno s prislovnim določilom 1. razširjajoč se postajati slišen: ob napadu so se razlegali bojni kriki; petje se je razlegalo daleč naokoli; iz hiše se je razlegalo vpitje; zvonjenje se je razlegalo po dolini; brezoseb. zavpil je, da se je razlegalo po hiši; pren., knjiž. pesnikov glas se je razlegal po vsej domovini 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: po zemlji se je razlegal mir / grenkoba se mu je razlegala po obrazu ♪
- razlétati se 2 -am se dov., tudi razletájte se; tudi razletála se (ẹ́) pog. s tekanjem se razgibati: otroci so se razletali ♪
13.890 13.915 13.940 13.965 13.990 14.015 14.040 14.065 14.090 14.115