Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (13.951-13.975)


  1.      razenôtiti  -im dov. (ō ȏ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno: skušali so razenotiti odporniško gibanje ♪
  2.      razfrčáti se  -ím se dov. (á í) ekspr. frčeč se razleteti: galebi so se razfrčali na vse strani / otroci se prestrašeni razfrčijo razbežijo ♪
  3.      razgáljenec  -nca m (ā) knjiž. gol ali pomanjkljivo oblečen človek: razgaljenec se je umaknil od okna ♪
  4.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪
  5.      razgáziti  -im dov., razgázila in razgazíla (á ȃ) narediti gaz (v sneg): morali so razgaziti sneg, da so prišli do sosedov razgážen -a -o: razgažen sneg ♪
  6.      razgíbati 1 -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
  7.      razgibávati  -am nedov. (ȃ) 1. z gibanjem, premikanjem delati kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibavati mišice, noge; z igranjem nogometa se razgibavati; razgibavati se pred začetkom tekmovanja; pren. matematika razgibava razum 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter razgibava veje // povzročati, delati, da kaj valovi, se giba: burja razgibava morsko gladino 3. spravljati v živahnejšo dejavnost: kulturno društvo ljudi razgibava / take zgodbe razgibavajo domišljijo // povzročati, da kaj živahneje poteka: igro razgibavajo različni glasbeni in plesni vložki // povzročati, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: razgibavati kulturno dejavnost 4. nav. ekspr. povzročati, da kdo postane bolj sproščen, živahen: njegove šale razgibavajo družbo; gostje se že razgibavajo 5. delati kaj bolj pestro, zanimivo: z različnimi elementi razgibavati stene / ta del mesta razgibavajo gledališča in prijetni lokali ● knjiž. pisatelja so razgibavala zlasti etična vprašanja vznemirjala, razvnemala ♪
  8.      razglásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razglas ali razglašanje: ljudje so stali okrog razglasnega odra // v zvezi razglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: pribiti obvestilo na razglasno desko ♪
  9.      razglášati  -am nedov. (á) 1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja // ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov // ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto 2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglašati splošno mobilizacijo b) veljati: razglašati ustavo // v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja 3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence 5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj 6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih razglášati se star. slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini razglášan -a -o: pogosto razglašana obvestila ♪
  10.      razglašênje  -a s (é) glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike ◊ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
  11.      razglédati se  -am se dov., razgléj se in razglèj se razgléjte se, stil. razglédi se razglédite se (ẹ́ ẹ̑) 1. pogledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: večkrat se je ustavil in se razgledal; splezal je na drevo, da bi se razgledal; dobro se razgledati; najprej so se morali razgledati, kje so / razgledati se po nebu, pokrajini / razgledal se je okrog in sedel 2. prilagoditi se gledanju v neugodnih okoliščinah: saj ni tako temno, samo da se razgledaš; zaradi dima so se v začetku komaj razgledali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznaniti se s čim, spoznati kaj: s potovanji se je razgledal po različnih deželah, po svetu; z branjem se je zelo razgledal izobrazil / razgledati se po književnosti, umetnosti; razgledati se v filozofiji, politiki 4. redko poiskati, ogledati se: razgledati se po primernem zemljišču za sadovnjak / dovolj si star, da se razgledaš za nevesto razglédati zastar. ogledati, pregledati: razgledati hišo, orodje; razgledati si prostrani trg razglédan -a -o 1. deležnik od razgledati se: razgledan po jezikoslovju; biti politično, strokovno razgledan 2. ki dosti ve z različnih področij: razgledan človek; fant je zelo razgledan; široko razgledan ♪
  12.      razgledávati se  -am se nedov. (ȃ) star. razgledovati se: planinci so se na vrhu razgledavali / razgledavati se po svojem posestvu / hiša se razgledava po dolini iz nje, od nje je razgled po dolini razgledávati zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledavajo ozemlje razgledavajóč se -a -e: razgledavajoč se po okolici, je opazil sledi konjskih kopit ♪
  13.      razgledíšče  -a s (í) 1. kraj, prostor, odkoder je dober razgled: ob cesti so uredili razgledišče; grad stoji na razgledišču; razgledišče nad mestom 2. knjiž., redko stališče, gledišče: glede nekaterih vprašanj imamo različna razgledišča ♪
  14.      razgledovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po pokrajini / razgledovanje po strokovni literaturi; to je bil čas razgledovanja in učenja / razgledovanje razvalin ♪
  15.      razgledováti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali 3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo ● ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih razgledováti zastar. ogledovati, pregledovati: vojaki razgledujejo okolico stavbe razgledujóč se -a -e: razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov ♪
  16.      razglódati  -am tudi -glójem, tudi razglôdati -am dov., razglódaj razglódajte tudi razglóji razglójite tudi razglôdaj razglôdajte tudi razglodájte; tudi razglodála (ọ́; ó) glodajoč zelo poškodovati, uničiti: črvi so razglodali pohištvo; miši so razglodale krompir / knjiž. bolezen ji je razglodala obraz ♪
  17.      razgnáti  -žênem dov., stil. razženó (á é) 1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: policija je razgnala demonstrante; pes razžene kokoši / zavedne učitelje so med vojno razgnali v različne kraje / ekspr. razgnati zborovanje // ekspr. narediti, da česa ni več: veter razžene oblake / doživetje mu bo razgnalo žalost pregnalo 2. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: voda je zmrznila in razgnala cevi; brezoseb. vazo je razgnalo; pren., ekspr. izpovej se, sicer te bo razgnalo 3. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razgnalo ga bo od jeze, ljubosumnosti ● ekspr. vojaki so ob umiku razgnali most razstrelili; zastar. razgnati parlament razpustiti; ekspr. tako sem žalosten, da mi bo razgnalo srce zelo ♪
  18.      razgorévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. začenjati močneje goreti: polena se razgorevajo; hitro se razgorevati / opazoval je, kako se ogenj razgoreva // začenjati dajati močno svetlobo: petrolejka se je razgorevala in kmalu smo dobro videli // knjiž. začenjati močneje žareti: na nebu se že razgorevajo zvezde / njene oči so se razgorevale od pričakovanja 2. ekspr. pojavljati se v veliki meri: strasti se razgorevajo / boji za svobodo so se vedno bolj razgorevali razgorevajóč se -a -e: počasi se razgorevajoč ogenj ♪
  19.      razgovárjati se  -am se nedov. (ȃ) uradno izmenjavati mnenja, stališča: delegaciji sta se razgovarjali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi ∙ publ. predsednika sta se razgovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena // raba peša izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; pogovarjati se: sošolci se veselo razgovarjajo; starši se razgovarjajo o otrokovi prihodnosti razgovárjati zastar. odvračati, odsvetovati: razgovarjali so jo od poroke z njim razgovarjáje se: hitro sta prišla domov, razgovarjaje se o svojih doživetjih razgovarjajóč se -a -e: sprehajala sta se, prijateljsko se razgovarjajoč; veselo razgovarjajoči se otroci ♪
  20.      razgóvor  -a m (ọ̑) 1. nav. mn. uradna izmenjava mnenj, stališč: razgovori med predsednikoma so bili uspešni; razgovori potekajo v prijateljskem ozračju; poslovni, uradni razgovori; razgovori o razorožitvi in zmanjšanju napetosti / imeti razgovore 2. raba peša izmenjava mnenj, misli; pogovor: razgovor se pretrga, se začne; obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari; poseči v razgovor; glasen, sproščen, zaupen razgovor; prijateljski razgovor; razgovor o sodobni umetnosti; predmet razgovora / telefonski razgovor / v živahnem razgovoru sta hitro prišla na vrh ● razgovor je potekal med štirimi očmi brez prič, zaupno; publ. razgovori na najvišji ravni med najvišjimi uradnimi predstavniki države; publ. razgovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu ◊ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj; katehetski razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov; metoda razgovora pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem ♪
  21.      razgrábljati  -am nedov. (á) 1. z grabljenjem a) spravljati narazen: razgrabljati prst b) odstranjevati, izravnavati: razgrabljati krtine 2. ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine: tujci so razgrabljali naše bogastvo ♪
  22.      razgradíti  -ím dov., razgrádil (ȋ í) narediti, povzročiti, da snov preide v svoje sestavine; razkrojiti: želodčni sokovi razgradijo hrano; organske snovi se razgradijo / s kuhanjem razgradimo vitamine uničimo // kem. narediti, povzročiti, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: encimi razgradijo beljakovine; razgraditi vodo na vodik in kisik; s kislinami razgraditi; biološko razgraditi ◊ biol. razstaviti organske snovi v celici razgrajèn -êna -o: razgrajena snov ♪
  23.      razgrajeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati, da snov preide v svoje sestavine; razkrajati: razgrajevati odpadne snovi; hrana se v želodcu razgrajuje / toplota razgrajuje vitamine uničuje // kem. delati, povzročati, da snov preide v enostavne spojine ali elemente: razgrajevati celulozo; razgrajevati velike molekule v manjše ◊ biol. razstavljati organske snovi v celici ♪
  24.      razgréti  -gréjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj (zelo) toplo: razgreti peč; s kurjenjem razgreti / razgreti mast / poletno sonce je razgrelo ozračje; kamen se je na soncu razgrel 2. povzročiti občutek (velike) toplote: sonce jih je razgrelo; med hojo so se razgreli / živahna igra otroke razgreje 3. ekspr. razvneti: glasba jih je razgrela; ljudje so se razgreli in govorili drug čez drugega / film jim je razgrel domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: krivični očitki človeka razgrejejo; tako se je razgrel, da so ga komaj pomirili / molči že, se je razgrel ● ekspr. vino je družbo razgrelo zaradi popitega vina so postali bolj živahni, zgovorni; ekspr. s petjem borbenih pesmi jih je hotel razgreti spodbuditi, navdušiti razgrét -a -o: razgret obraz; pomiriti preveč razgrete razpravljavce; streha je razgreta; iz kuhinje je prišla vsa razgreta; razgret od hitre hoje ♪
  25.      razhájanje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razhajati se: razhajanje gledalcev, množice / razhajanje mnenj, pogledov 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): razhajanja med njimi so se večala / načelna, svetovnonazorska razhajanja; razhajanja v stališčih / tudi v teoretičnem pogledu se pojavljajo razhajanja različna mnenja ♪

   13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976 14.001 14.026 14.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA