Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (13.701-13.725)


  1.      prvobórec  -rca m (ọ̑) 1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu 2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za socializem, lepše življenje ♪
  2.      pŕvokategórnik  -a m (ȓ-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki ♪
  3.      prvolétnica  -e ž (ẹ̑) redko dijakinja ali slušateljica prvega letnika: prvoletnica pravne fakultete ♪
  4.      prvolétnik  -a m (ẹ̑) redko 1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet 2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika ♪
  5.      pŕvoobhájanec  -nca m (ȓ-ȃ) rel. kdor je prejel prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: sprevod prvoobhajancev ♪
  6.      pŕvopristópnik  -a m (ȓ-ọ̑) alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik ♪
  7.      prvôten  -tna -o prid., prvôtnejši (ó) 1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik 2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna 3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju 4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost 5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta ● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; knjiž. prvotna ljudstva primitivna ljudstva; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno ◊ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; lingv. prvotni pomen besede prvôtno prisl.: prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali ♪
  8.      prvotísk  -a m (ȋ) 1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov 2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov ♪
  9.      psévdorevolucionáren  -rna -o prid. (ẹ̑-ā) ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča ♪
  10.      psíha 1 -e ž (ȋ) duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali ♪
  11.      psihiáter  -tra m (á) zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru ♪
  12.      psihiátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika ♪
  13.      psihiátrinja  -e ž (á) zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje ♪
  14.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija ♪
  15.      psíhodiagnóza  -e ž (ȋ-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo ♪
  16.      psihografíja  -e ž (ȋ) psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija ♪
  17.      psihográm  -a m (ȃ) psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu ♪
  18.      psíholingvístika  -e ž (ȋ-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike ♪
  19.      psihologíja  -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
  20.      psiholóški  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test 2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore ◊ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo ♪
  21.      psihopátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje ♪
  22.      psihopátski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi ♪
  23.      psíhosomátika  -e ž (ȋ-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
  24.      psíhoterapévtski  -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode ♪
  25.      psihótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah ♪

   13.576 13.601 13.626 13.651 13.676 13.701 13.726 13.751 13.776 13.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA