Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ali (13.576-13.600)
- projékt -a m (ẹ̑) 1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt 2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, področje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt ♦ arhit. glavni projekt glavni načrt // izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu 3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu 4. knjiž. osnutek, predlog določenega
besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona ♪
- projektíl -a m (ȋ) voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni projektil ● star. projektil mu je nad očesom prebil lobanjo izstrelek, krogla; publ. vesoljski projektil vesoljska raketa, vesoljski izstrelek ◊ fiz. delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; izstrelek ♪
- projektíranje -a s (ȋ) glagolnik od projektirati: prevzeti projektiranje in opremo novega obrata; pri projektiranju so upoštevali želje naročnika; oddelek za projektiranje / projektiranje industrijskega razvoja ♪
- prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
- prokurátor -ja m (ȃ) 1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožitelja je na sodišču zastopal prokurator 2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji ◊ jur. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove ♪
- prolét -a m (ẹ̑) zastar. proletarec: zbrali so se proleti z vseh strani ♪
- proletárec -rca m (ȃ) 1. v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja 2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec ♪
- proletariát -a m (ȃ) 1. v kapitalizmu delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat ♦ polit. diktatura proletariata oblika politične oblasti delavskega razreda v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu 2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata ♪
- proletarizácija -e ž (á) glagolnik od proletarizirati: razvoj industrije in kapitalizma je povzročal večjo proletarizacijo / ekspr. boriti se proti proletarizaciji prebivalstva ♪
- proletárski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta ♪
- prolongírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. jur. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov 2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico prolongíran -a -o: rok odplačevanja je prolongiran; prolongirana menica ♪
- promemórija -e ž (ọ́) knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo // polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija ♪
- promenáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na promenado: promenadna cesta, ulica / promenadni koncert koncert lahke ali popularne glasbe, ki ga izvaja orkester na prostem, navadno v parku; promenadna palica sprehajalna palica / ekspr. promenadni lev pretirano skrbno oblečen moški, ki se (rad) sprehaja po promenadi in vzbuja pozornost ♦ navt. promenadni krov krov na potniški ladji, namenjen potnikom ♪
- promenírati -am nedov. (ȋ) knjiž. sprehajati se: vsak večer promenira ob obali; opazovala sta ljudi, ki so promenirali mimo njiju / ekspr. nič ne dela, cel dan samo promenira postopa ♪
- promèt -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski,
telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet
nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
- prominéntnik -a m (ẹ̑) knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: za nasvet so vprašali nekaj prominentnikov ♪
- promótor -ja m (ọ̑) 1. kdor slovesno da, podeli doktorski naslov: promotor je imel pred podelitvijo slavnostni govor; promotor in promoviranci 2. knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: bil je promotor družbenega dogajanja ♪
- promovírati -am dov. in nedov. (ȋ) slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze // nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju ● publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijo ◊ šah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro promovíran -a -o: promovirani znanstveniki; promoviran na dunajski univerzi ♪
- pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo 2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive 3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež pronicávo in pronícavo prisl.: pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli ♪
- pronicávost in pronícavost -i ž (á; í) lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti ♪
- pronicljív -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi 2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje ● redko apnenec je pronicljiv prepusten pronicljívo prisl.: pronicljivo gledati, govoriti ♪
- pronicljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana ♪
- pronikàv -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok pronikávo prisl.: pes je pronikavo cvilil; pronikavo se je ozrl nanje ♪
- propádati -am nedov. (ā ȃ) 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja 3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada 4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati 5.
zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada 6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim propadajóč -a -e: obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek ♪
- propagánda -e ž (ȃ) 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef
propagande propagandnega oddelka ● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva ♪
13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676