Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (1.265-1.289)


  1.      žváliti  -im nedov. (á ȃ) nar. žvečiti, žuliti: žvaliti kruh ♪
  2.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
  3.      à  prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal! ♪
  4.      a  prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako? ♪
  5.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
  6.      a...  ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem ♪
  7.      abdúkcija  -e ž (ú) med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji ♪
  8.      abecédar  -ja m (ẹ̑) 1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar 2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko ♪
  9.      abecédarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska ♪
  10.      ábelstvo  -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo ♪
  11.      abituriènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije ♪
  12.      áblativ  -a m (ȃ) lingv. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje ♪
  13.      abolícija  -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije ♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo ♪
  14.      abonêntski  in abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski ♪
  15.      abonírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču aboníran -a -o: aboniran je samo v Drami ♪
  16.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo ♪
  17.      absolúten  -tna -o prid. (ȗ) 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega ♪
  18.      abstinírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so se prebivalci množično abstinirali; abstinirati se od volitev / redko abstinirati se od alkohola ♪
  19.      abstraktíst  -a m (ȋ) pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist ♪
  20.      acetát  -a m (ȃ) kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi // trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov ♪
  21.      adágio  [adadžo] prisl. (ȃ) muz., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio adágio -a m stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi ♪
  22.      adaptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene // prirediti, predelati: adaptirati scenarij 2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem adaptíran -a -o: adaptirani prostori ♪
  23.      adícija  -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije ◊ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin ♪
  24.      adírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. seštevati: adirati števila ◊ kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin ♪
  25.      adjustírati  -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado adjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka ♪

   1.140 1.165 1.190 1.215 1.240 1.265 1.290 1.315 1.340 1.365  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA