Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ali (12.265-12.289)


  1.      potího  in po tího prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho potiho 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potiho je podpiral partizane // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo potiho ♪
  2.      potíhoma  prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihoma govoriti, vprašati; vrata se potihoma odpirajo; potihoma stopati; beri bolj potihoma 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihoma so opravili svojo nalogo; potihoma se je splazil v kuhinjo // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihoma si je moral priznati, da ni imel prav ♪
  3.      potíkati  -am nedov. (ȋ) drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranim ● ekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje ♪
  4.      potískati 1 -am nedov. (í) 1. s prislovnim določilom s sunki spravljati a) na drugo mesto, v drug položaj: potiskati ročico na levo in desno; potiskati šivanko skozi blago; potiskati naprej, navzgor; pogosto si je potiskal klobuk nazaj / srčna mišica potiska kri v žile; črpalka potiska vodo po ceveh b) z določenega mesta, položaja: potiskati koga s klopi c) kam sploh: potiskati slamo v slamoreznico; začela ga je obzirno potiskati v vežo 2. s sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: ena lokomotiva vleče, druga potiska; potiskati voziček / potiskati pred seboj 3. delati, povzročati, da kaj spremeni položaj: potiskati jezikovno mejo proti jugu; sonce potiska meglo v dolino / sovražnika potiskajo čez reko 4. nav. ekspr., v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potiskali so ga v to, sam tega ne bi storil / s tem so domačine potiskali v revščino; to jih je potiskalo v mezdno razmerje ● publ. potiskati koga v kot, v ozadje dajati, pripisovati komu majhno pomembnost, vrednost; ekspr. stvar so trdovratno potiskali nazaj ovirali, zavirali; ekspr. grenko sedanjost so potiskali stran niso hoteli misliti nanjo potiskáje: odpiral je vrata, potiskaje jih s komolcem potiskajóč -a -e: hodil je počasi, potiskajoč pred seboj voziček potískan -a -o: knjiž. biti potiskan v revščino in izrinjen iz družbe ♪
  5.      potískati 2 -am dov. (í) s tiskanjem izpolniti: potiskati list papirja; gosto, na drobno potiskati / škatle nato še potiskajo in polakirajo // s tiskanjem porabiti: potiskati vse pole ◊ tekst. nanesti barvni vzorec na tkanino potískan -a -o: potiskan papir; enobarvna ali potiskana tkanina ♪
  6.      potísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala 2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čimbolj proti jugu / potisniti sovražno vojsko čez mejo 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost ● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a) potísnjen -a -o: imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje ∙ ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano ♪
  7.      potíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. izločati pot, znoj: po vsem telesu se je potil; vso noč se je potil; debeli ljudje se bolj potijo kot suhi / noge, roke se mu potijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: pred dežjem se kamen poti; stene v kuhinji se potijo / siri se potijo 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: vem, zakaj se potim; pehajo in potijo se za kruh noč in dan; ob delavnikih se poti na polju ali v vinogradu dela / dijak se poti nad nalogo ● ekspr. mi smo na Gorenjskem, oni se pa potijo v mestu živijo v vročini; ekspr. dve uri sem se potil navkreber hodil potíti ekspr., z notranjim predmetom izločati pot, znoj: večkrat sem tako hladen pot potil ∙ ekspr. ves dan že poti pot v kuhinji se muči s pripravljanjem jedi; ekspr. pri tem delu je potil krvavi pot zelo se je trudil, trpel; ekspr. ta sadež poti sladkor izloča potèč se -éča -e: sopeč in poteč se sta prestavljala pohištvo; od napora poteči se delavci ♪
  8.      potlačániti  -im dov. (á ȃ) v fevdalizmu narediti, povzročiti, da kdo postane tlačan: fevdalci so kmete potlačanili ♪
  9.      pôtlej  prisl. (ó) I. 1. izraža, da se dejanje zgodi a) po krajšem ali daljšem presledku; potem: ali mi boš zvesta tudi potlej / vsak mora umreti, ta prej, oni potlej b) po predhodnem dejanju: odšel je z doma, pa se je kmalu potlej vrnil 2. izraža vzročno-sklepalno razmerje: vse se draži, kako naj potlej kaj privarčujem 3. pog., z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, presenečenje, začudenje: doma ga ni. Kje pa je potlej; naj potlej jaz vse delam / elipt.: in kaj potlej; kdo pa potlej 4. v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu a) v času: prej je bil eno leto pri vojakih, potlej je pa doštudiral; najprej je pomislil, potlej je spregovoril b) v kraju: pojdi naravnost, potlej pa na levo II. v vezniški rabi 1. pri naštevanju za izražanje obstajanja česa poleg že povedanega: vpitje in prepiri, potlej težave v službi, kako naj to zdržim // navadno okrepljen za dodajanje: mož je že star, potlej pa tudi malo naglušen 2. za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: skoraj nič ne dela, potlej pa berači b) vzročno-sklepalnega razmerja: rad se uči, potlej bo že kaj iz njega; ali res nimaš ničesar povedati? Potlej pa zbogom c) navadno v podredju pogojno-posledičnega razmerja: če hočeš priti na vlak, potlej kar pohiti; če kdo zasluži nagrado, potlej jo on / plačaj, potlej te ne bom tožil / ekspr.: fant bo pobegnil od doma, potlej bomo pa imeli; kaj potlej, če je reven, da je le priden // ekspr. za izražanje nasprotja s pričakovanim: tako sem slišal, potlej pa res ne vem, če je res ♪
  10.      pótnik  -a m (ọ̑) kdor se premika iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: na postaji je izstopilo precej potnikov; prepeljati potnike z letalom; seznam potnikov; vozniki in potniki / avtobusni potniki; domači, tuji potniki / slepi potnik ki nima voznega listka; svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; (trgovski) potnik delavec v proizvodni ali trgovski organizaciji, ki v okviru pooblastil sprejema naročila in sklepa kupoprodajne pogodbe ♪
  11.      potóčarka  -e ž (ọ̑) bot. rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Rorippa: gozdna potočarka ♪
  12.      potočíti  -tóčim dov. (ȋ ọ́) s točenjem porabiti: vse vino je že potočil / na veselici so potočili dosti vina prodali ● ekspr. niti (ene) solze ni potočil ni jokal; ekspr. nobene solze ni potočila za njim ni jokala; ni žalovala; ekspr. vse solze je že potočila (zaradi žalosti) je zelo, dosti jokala, zato zdaj ne more več jokati potóčen -a -o: marsikatera solza je bila potočena ♪
  13.      potočíti  -ím dov., potóčil (ȋ í) nar. zakotaliti: potočiti kolo, obroč po cesti; potočiti sodček; jabolko se je potočilo v jarek, po bregu; prstan se je potočil v travo / po licu se ji je potočila solza; žoga se daleč potoči ● nar. iz rane se je potočil curek krvi pocedil; nar. fant pograbi torbo in se potoči mimo hiše steče ♪
  14.      potóčnica  -e ž (ọ̑) 1. potočna voda: piti potočnico; kalna potočnica 2. dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih; spominčica: nabirati potočnice ◊ zool. postrv z izrazitimi rdečimi pegami, Salmo trutta fario ♪
  15.      potólči  -tólčem [ou̯] dov., potólci potólcite in potolcíte; potólkel potólkla (ọ́) 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih; s kladivom, pestjo potolči; na rahlo potolči; potolči se po žepu 2. s tolčenjem, udarjanjem narediti a) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje; kol še malo potolci b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo // drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla; potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili 4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca // preseči: po pridnosti vse potolče / potolči rekord ● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgel potólči se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno potólčen -a -o: bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske ∙ ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit ♪
  16.      pótom  predl. (ọ̑) pisar., z rodilnikom z, po: potom pisma obvestiti; potom sodišča izterjati dolg; banke so potom tožbe in rubljenja spravile kmeta na beraško palico; prim. pot m ♪
  17.      potónika  -e ž (ọ́) divja ali vrtna rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti: v vrtu so cvetele potonike; bila je rdeča kakor potonika ♪
  18.      potopíti  -ím dov., potópil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj pod (vodno) gladino: potopiti vedro v vodnjak / labod je potopil glavo / potopiti ladjo / zbirno jezero je potopilo del doline zalilo, poplavilo 2. utopiti: potopiti mladega mačka / potopiti v vinu svojo žalost potopíti se 1. izginiti pod (vodno) gladino: ladja se je potopila; težko telo se potopi // hote se spustiti pod (vodno) gladino: fant je priplaval na površino in se spet potopil; raca se je kdaj pa kdaj potopila 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: potopil se je v branje, razmišljanje / elipt. potopil se je v razpravo b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: potopil se je v molk, žalost; potopiti se v spanec / trg se je potopil v temo ● ekspr. potopil se je v množico na trgu izginil je v množici potopljèn -êna -o: sedel je ves potopljen v misli; v mrak potopljena hiša; potopljena ladja ♪
  19.      potoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. kdor se premika iz kraja v kraj, navadno z raziskovalnim namenom: potovalci so obiskali kraje na severu Sibirije; pogumni, slavni potovalci 2. star. potnik, popotnik: potovalec se je ustavil pred veliko hišo; v mesto prihaja veliko potovalcev ♪
  20.      potováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina // ekspr. premikati se kam sploh: kazalci potujejo od številke do številke; oblaki potujejo po nebu; steklenice potujejo po tekočem traku / sonce potuje na zahod 2. s prislovnim določilom opravljati določeno daljšo pot: koliko časa si potoval do tja; potovati okoli sveta; potovati v mesto; tokrat smo dolgo potovali; srečno potuj / potovati na počitnice; pren. pismo je potovalo dva tedna 3. prehajati, prenašati se: dražljaj potuje po živcu v možgane ● ekspr. nato je spis potoval k javnemu tožilcu je bil poslan; ekspr. potovati s prstom po zemljevidu s premikanjem prsta po njem označevati smer potovanja ◊ etn. potujemo v Beograd otroška igra s petjem, pri kateri eden od igralcev z dotikom izbere drugega igralca, da se mu pridruži potováje star.: potovaje po deželi, je videl veliko zanimivega potujóč -a -e 1. deležnik od potovati: potujoč po tujini, je obiskal več znanih mest; potujoč priti v mesto; potujoči oblaki 2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: potujoči igralec, pevec, prodajalec / potujoči kino; potujoča knjižnica, razstava; potujoče gledališče gledališče, ki nima stalnega poslopja, prostora in ima svoje predstave v različnih krajih ◊ fiz. potujoče valovanje valovanje, pri katerem se valovni vrhovi in doli širijo po prostoru; ptt potujoča pošta pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno vagonu ♪
  21.      potpurí  -ja m (ȋ) 1. muz. skladba lahkotnega značaja, sestavljena iz znanih melodij in odlomkov skladb: na klavirju je igral potpuri popularnih popevk; potpuri opernih napevov 2. knjiž., ekspr. mešanica, zmes: razstava ni bila specializirana, ampak nekakšen potpuri ♪
  22.      potrájati  -am nedov. in dov. (ȃ) nav. ekspr. trajati: da bi lepo vreme le še potrajalo / ali bodo drva potrajala do pomladi zadostovala ♪
  23.      potrdílo  -a s (í) 1. listina, s katero se kaj potrjuje: izdali so potrdilo, da je vse plačano; zbrati vsa potrebna potrdila / pismeno potrdilo; uradno potrdilo; potrdilo za gradnjo dovoljenje; prinesti potrdilo o cepljenju, vpisu v šolo; potrdilo o prejemu, vplačilu / potrdilo o premoženjskem stanju ♦ šol. frekventacijsko potrdilo 2. knjiž. potrditev: potrdilo naročila / razstava je potrdilo naše umetniške ravni; v tem vidijo potrdilo razvoja dobrih odnosov med državama / njegovi nazori nimajo potrdila v življenju ♪
  24.      potrdíti  in potŕditi -im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je potrdila / potrditi kaj s prisego / zadnjih vesti še niso potrdili / zastar. vsi smo mu potrdili pritrdili 2. s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrditi zdravstveno knjižico / pismeno, uradno potrditi / potrditi prepis, spričevalo overoviti / potrditi račun // narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrditi imenovanje koga; potrditi program, sprejete sklepe / potrditi smrtno obsodbo / ekspr. najino tikanje je hotel potrditi s pitjem bratovščine // ponovno izraziti veljavnost tega, kar nakazuje dopolnilo: slavna pevka je potrdila svoj nastop; tuji tekmovalci so že potrdili udeležbo 3. s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto: potrditi prejem priporočenega pisma; potrditi prevzem materiala 4. pokazati pravilnost, točnost česa: meritve naj to potrdijo ali ovržejo; potrditi teorijo s poskusi / pravilnost teh ugotovitev je potrdil ves nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja; njegovo vedenje je sum še potrdilo / z novo zmago so naši tekmovalci potrdili svojo premoč // navadno v zvezi z v narediti, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrditi koga v domnevi, sumu, veri; to ga je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima prav 5. publ. pokazati upravičenost obstoja: z igranjem je potrdila svoj sloves; s tem dejanjem je potrdil sam sebe; nova smer naj se sama potrdi ali zanika 6. ugotoviti, da je kdo sposoben za vojaško službo: na naboru so ga potrdili / pog. potrditi k vojakom, star. v vojake ● ekspr. selitev v novo hišo moramo pošteno potrditi proslaviti ◊ agr. potrditi seme po laboratorijskem preizkusu izjaviti, da je primerno, ustrezno za sejanje; šol. potrditi frekvenco s podpisom izraziti, da je slušatelj obiskoval predavanja; vet. potrditi merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje potŕjen -a -o: prošnji je treba priložiti potrjen prepis spričevala; biti potrjen na naboru; za šolo potrjene knjige ∙ žarg. če bom spil še en konjak, bom preveč potrjen pijan ♪
  25.      potréba  -e ž (ẹ̑) 1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam; zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene // kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksus, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče 2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba 3. izločanje seča, blata: opraviti potrebo; iti na potrebo / mala potreba izločanje seča; velika potreba izločanje blata; redko posoda za potrebo nočna posoda ● nima potrebe po družbi ne želi si je; priznavati potrebo davkov potrebnost; pisati iz notranje potrebe zaradi velike želje po pisanju; star. pomagati komu v potrebi v sili, stiski ♪

   12.140 12.165 12.190 12.215 12.240 12.265 12.290 12.315 12.340 12.365  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA